Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, s pieteto neguje spomin na povojne žrtve jugoslovanskega komunističnega režima

Kidričevo, kraj z nesrečnim imenom, ki ves čas spominja na enega najbolj krvavih povojnih komunističnih morilcev Borisa Kidriča, je vse od prve svetovne vojne zaznamovan s taborišči. V Šterntalu, tako je bilo nekoč ime kraju, so taborišče napolnili z vojnimi ujetniki avstroogrske armade, v času nacistične okupacije v drugi svetovni vojni ga je s pridom uporabil nemški okupator. Po porazu nacistično fašističnih sil v II. svetovni vojni in zmagi komunistične revolucije na slovenskih in jugoslovanskih tleh, so to uničevalno taborišče prevzel nove revolucionarne oblasti in seveda prevzele tudi nacistične metode izživljanja nad taboriščniki, katerih greh je bil nasprotovanje komunistični revoluciji. V Šterntalu je januarja 1946 kruta smrt doletela tudi mnoge med več kot 2200 pripadniki nemške manjšine v Sloveniji.

In prav spominu nanje, na žrtve so ob sodelovanju občine Kidričevo in društva nemško govorečih žena Mostovi v parku generacij v Kidričevem odkrili spominski mozaik, ki ga je oblikoval in tudi financiral njegovo postavitev Karl Lesjak, ki je kot otrok preživel grozote taborišča v Šterntalu. Odkritja se je udeležila tudi avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka.

O tragediji pripadnikov nemške manjšine v zimi 1946. leta je spregovorila predsednica Mozaika Veronika Haring.

Odkritju spominskega mozaika je sledila položitev venca pred kapelico na vojaškem pokopališču, kjer je pokopanih kakih 3000 vojakov avstroogrske vojske in tudi nemških vojakov, padlih v drugi svetovni vojni na Štajerskem. Za grobove skrbi avstrijska vojaška veteranska organizacija Črni križ, ki skrbi za grobove padlih vojakov že od leta 1848.

Kidričevo, kraj nesrečnega imena, s spoštovanjem in dostojanstveno neguje spomin na žrtve prve in druge svetovne vojne, zlasti pa na žrtve povojnih pobojev v taborišču Šterntal.

K sreči ima Kidričevo pokončno občinsko vodstvo z županom Antonom Leskovarjem na čelu, ki mu je uspelo odstraniti monumentalni kip zločinca Borisa Kidriča iz parka generacij, odkriti spominski mozaik s pomenjivim sporočilom “Bolečina, beda, trpljenje, vera upanje, ljubezen.” Kmalu bodo eno od ulic poimenovali po očetu slovenske osamosvojitve dr. Jožetu Pučniku. S spremembo krajevnega imena bo šlo nekoliko težje. Kidričevo bo ostalo Kidričevo, nam je dejal župan Anton Leskovar. Vendar ne v spomin na komunističnega zločinca Borisa Kidriča, temveč njegovega očeta Franceta Kidriča, domoljuba, literarnega zgodovinarja in znanstvenika, ki se je zaradi zločinskosti svojega sina verjetno obračal v grobu.

V kulturnem programu obeh dogodkov sta sodelovala komorni zbor Hugo Wolf iz Maribora in godba na pihala „Traditionskapelle Von der Groeben“ iz Feldbacha.

Medijev, razen našega spletnega časopisa V FOKUSU in Nova24tv ni bilo opaziti.  Za dominantne rdeče medije je tak dogodek, na katerem se spomnijo na žrtve komunističnega povojnega nasilja, pač tretjerazredna tema.