Kdaj bo ustanovljena preiskovalna komisija o vpletenosti nosilcev javnih funkcij pri politični zlorabi KPK

Le kakšni okostnjaki bodo popadali iz omar mariborskih sodnikov, tožilcev, kriminalistov, operativcev Sove in politične elite levice, ko bo jeseni z delom pričela preiskovalna komisija Državnega zbora, ki naj bi ugotovila politično odgovornost nosilcev javnih funkcij pri inkvizicijskem pregonu nekdanjega poslanca DZ in mariborskega župana, danes pa državnega svetnika  Franca Kanglerja.

Zahteva za njeno oblikovanje je na petkovem zasedanju Državnega zbora sprožila pravcato epidemijo alergije med poslanci oblastne Šarčeve koalicije. Da si je Državni svet tako rekoč sprivatiziral Kanglerjevo zadevo, ki je stvar sodstva, ne pa parlamentarne preiskave, s katero bi zakonodajna posegla v sodno vejo oblasti, so v en rog trobili levičarski poslanci v DZ. Zato v preiskovalki oblastna koalicija gotovo ne bo sodelovala: “ V takšni komisiji ne želimo sodelovati,”  ker da gre za “zasebno zadevo Franca Kanglerja,” in  “komisija bi se zlahka imenovala komisija za maščevanje Kanglerja sodnikom in tožilcem,” zato “v tej blamaži ne bomo sodelovali!” To je le nekaj cvetk iz petkove razprave levičarskih poslancev, ki so se morali, hočeš nočeš, sprijazniti z dejstvom, da preiskovalna komisija dejstvo, ker tako veleva ustava.

Kdaj preiskovalka o KPK

Ker preiskovalke primera Kangler levičarska oblast ne more preprečiti, ji bo zato skušala zvezati roke. In to s pomočjo protikorupcijske komisije Borisa Štefaneca, ki je od nekod in od nekoga že dobil namig, če že ne ukaz, da je on na potezi. Da se GRECO, evropska agencija za boj proti korupciji, zanima za dogajanja okoli ustanovitve preiskovalke, je Štefanec sporočil pred dnevi. S preiskovalko naj bi se brisala meja med zakonodajno in sodno vejo oblasti, menijo v GRECO, s čimer naj bi bili pod vprašaj postavljeni “protikorupcijski standardi, ki zahtevajo, da države zagotovijo, da odgovorni za preprečevanje, preiskovanje, pregon in sojenje v korupcijskih dejanjih uživajo neodvisnost ter avtonomijo, ustrezno njihovi funkciji, da niso podvrženi nedovoljenim pritiskom ter da imajo na voljo zadostna sredstva za zbiranje dokazov, za zaščito oseb, ki pomagajo oblastem v bo ju zoper korupcijo ter za ohranjanje zaupnosti preiskav.” Tako Štefanec, katerega KPK je članica GRECA, zato ni daleč od resnice, da je prijavo GRECO dobil kar iz KPK.

Kot zadnji sekretar občinskega komiteja ZK v Murski Soboti, preden je partija sestopila z oblasti, je Boris Štefanec še vedno dovzeten za klice od “zgoraj,” kot je bil zanje dovzeten njegov predhodnik Goran Klemenčič, ki je po “zrušitvi” druge Janševe vlade, za “nagrado” prostor pod soncem našel kot minister za pravosodje v Cerarjevi vladi, ki je z zlorabo oblasti odvzela poslanski mandat prvaku SDS Janezu Janši, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Enako je v primeru Franca Kanglerja ugotovilo vrhovno sodišče,  mandat državnega svetnika mu je bil odvzet protizakonito. V obeh primerih KPK seveda ni reagirala, ker je bila sama globoko vpletena v dogajanja.

 

Kot rečeno, Boris Štefanec je kot vse kaže dobil jasen impulz, da preiskovalki zmeče čim več polen pod noge. Predsedniku DS Alojzu Kovšci je njegov pomočnik Uroš Novak za to sredo 17. julija napovedal obisk, na katerem naj bi dobil vpogled v dokumentacijo, povezano z zahtevo po oblikovanju preiskovalne komisije, “ker naj bi bila kršena etika in integriteta Državnega sveta in nekaterih državnih svetnikov.” Seveda bo Novak “inkriminirano” dokumentacijo, s katero “razpolaga Državni svet, njegova delovna telesa in strokovni sodelavci”  odnesel v KPK, ki bo ugotavljala utemeljenost obtožb levičarskih obladtnikov, da se s preiskovalko briše meja med zakonodajno in sodno vejo oblasti, s čimer naj bi bilaogrožena avtonomnost in integriteta tožilcev in sodnikov, ki so v zadnjih sedmih letih sodelovali v politično kazenskem pregonu Franca Kanglerja. 

“Potrebno bo zaslišati Štefaneca, kdo vse ga je klical,” je na svojem tw čivknil prvak opozicijske SDS Janez Janša.

Franc Kangler pa, da so mračne sile KPK vključile v politični obračun z njim in tudi Državnim svetom. Zato PRS Boruta Pahorja sprašuje v kakšni državi, če to sploh je, živimo!

Na koncu ni odveč vprašanje, kdaj in kdo bo ustanovil preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala vpletenost  nosilcev javnih funkcij pri politični zlorabi KPK, in to pod predsedovanjem Štefaneca, Klemenčiča in Kosa. Prav gotovo bi okostnjaki sami padali iz omare!