Kako narediti Evropo bolj odporno na kibernetske grožnje?

S tem vprašanjem so se danes na Bledu ukvarjali sodelujoči na Konferenci s področja kibernetske varnosti, ki jo je v sklopu slovenskega predsedovanja Svetu EU danes organiziral Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo.

Konferenco sta z uvodnima nagovoroma odprla minister za javno upravo Boštjan Koritnik in dr. Uroš Svete, v. d. direktorja Urada za informacijsko varnost.

Namen konference je bila izmenjava dobrih praks in izkušenj med državami članicami EU in drugimi pri krepitvi kibernetske odpornosti ključne infrastrukture na enotnem digitalnem trgu ob morebitnih kibernetskih napadih. Sodelujoči pa so poseben poudarek namenili tudi upravljanju kibernetskih kriz v EU, kibernetski diplomaciji ter kibernetski varnosti na Zahodnem Balkanu.

Minister Boštjan Koritnik je poudaril, da je kibernetska odpornost izjemno pomembna tema na nacionalnem in mednarodnem političnem programu, saj je epidemija covida-19 močno pospešila digitalno preobrazbo na številnih področjih, zlasti v prodaji, izobraževanju in zdravstvu. »Slovenija daje strateški pomen krepitvi kibernetske zmogljivosti v soseščini EU, zlasti na Zahodnem Balkanu. Države si bomo morale skupaj prizadevati za boljšo zaščito družb pred zlonamernimi kibernetskimi dejavnostmi,« je poudaril minister in dodal, da se je v zadnjih treh letih v regiji izvajalo veliko dejavnosti za krepitev zmogljivosti strokovnjakov za kibernetsko varnost. Pri tem je imel eno ključnih vlog tudi slovenski Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT).

Na šestih panelih v sklopu konference so nastopili direktorji, veleposlaniki in svetovalci za kibernetsko varnost iz držav članic EU in Zahodnega Balkana, med njimi tudi  Juhan Lepassaar, izvršni direktor Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in Lorena Boix, direktorica Direktorata za digitalno družbo, zaupanje in kibernetsko varnost pri Evropski komisiji. Sodelovali pa so tudi predstavniki podjetij, akademske in raziskovalne sfere ter javni uslužbenci. Izpostavili so nujnost dodatnega financiranja boja proti kibernetskim grožnjam, krepitve medsebojnega sodelovanja med državami članicami ter potrebo po vzpostavitvi centrov za odzivanje na kibernetske incidente v regiji.

 

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/kako-narediti-evropo-bolj-odporno-na-kibernetske-groznje/?utm_source=dsms-auto&utm_medium=email&utm_campaign=Kako+narediti+Evropo+bolj+odporno+na+kibernetske+gro%u017enje%3f