hranakulinarikaSlovenijaTurizem

Jedi, po katerih dišijo prazniki v slovenski kuhinji

Praznične priprave so sladke

Slovenske hiše se pred božično-novoletnimi prazniki še vedno tresejo od pospravljanja in peke tradicionalnih sladkih dobrot. Med najstarejše navade spada priprava poprtnika ali božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov, ko smo praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju. Ta sladek in okrašen mlečni kruh iz bele moke je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Mesne dobrote za srečo v novem letu

Na božični dan je po stari slovenski tradiciji miza tako polna, da nanjo ne spraviš niti kozarca. Nekoč je veljalo, da je takoj po polnoči dobro dati pod zob vsaj kakšno klobaso, narejeno doma ali pri sosedu na kolinah. Hišna priprava in predelava mesa sta še danes najintenzivnejši pred božičem.

Miza, polna do zadnjega kotička

K mesu se priležejo tudi priloge. Nekatere so takšne, ki se nam kar stopijo v ustih, druge pa prinašajo dobro počutje in odganjajo slabo vest ob vseh okusnih prazničnih pregrehah.

Za prilogo je med prazniki največkrat na mizi pražen krompir. Na maščobi in čebuli prepražen kuhan krompir je še posebej okusen, ko ga pripravimo v litoželezni ponvi. Ta na dnu ustvari hrustljavo skorjico, ki se kar stopi v ustih. Za obogatitev okusa praženega krompirja mu gospodinje rade dodajo ocvirke.

Kisla repa ali zelje sta okusni in zdravi prilogi ob praznični večerji. Pravijo, da pripomoreta k boljšemu počutju, vzpostavljata zdravo razmerje mikroorganizmov v telesu in spodbujata prebavo. Odlično za krepitev imunskega sistema v hladnejših prazničnih dneh!

Ni ga čez sladkanje po slovensko

Kljub bogato obloženi mizi in slastnim jedem se po praznični večerji v želodcih vedno najde prostor za nekaj sladkega.

Mogoče vam bo všeč

Več v:hrana