Izzivi kohezijske politike v novi finančni perspektivi

V institucijah Evropske unije trenutno poteka razprava ob začetku postopkov za sprejem nove finančne perspektive EU za obdobje 2021-2027, v katero je aktivno vključen tudi Evropski parlament. Odhod Velike Britanije in sprejemanje novih obveznosti na področju varnosti, obrambe in varovanja zunanjih mej, bodo imeli posledice tudi za finančno politiko, kar se bo prav tako odrazilo v reformi prihodnje kohezijske politike.

Delegacijo Odbora Evropskega parlamenta za Regionalni razvoj so sestavljali Lambert van Nistelrooij, vodja delegacije (Nizozemska, EPP), Franc Bogovič(Slovenija, EPP), Ivana Maletić (Hrvaška, EPP), Fernando Ruas (Portugalska, EPP), Milan Zver (Slovenija, EPP), Julie Ward (Združeno Kraljestvo, S&D), Maria Gabriela Zoaná (Romunija, S&D) in Ivan Jakovčić (Hrvaška, ALDE).

Na posvetu z naslovom Izzivi kohezijske politike v novi finančni perspektivi so poleg članov delegacije Evropskega parlamenta sodelovali tudi predstavniki Združenja občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, slovenski člani Odbora regij, Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija, Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija in predstavniki Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (EPP) je ”kohezijska politika tista, ki na najbolj praktičen način poudari in pokaže, kaj pomeni načelo solidarnosti v EU.” Zbrane je opomnil, da je bila finančna perspektiva 2007-2013 zelo uspešna, pri zdajšnji (2014-2020) pa je bilo kar 40 % sredstev namenjenih za pametno specializacijo, pri čemer bi potrebovali več sredstev za vzpostavitev infrastrukture.« Dejal je tudi, da je ”pomembno, da investiramo strateško po vsej državi in tako dvignemo kakovost življenja vsem državljanom.”

Lambert van Nistelrooij, vodja delegacije Odbora Evropskega parlamenta za regionalni razvoj v Sloveniji ter koordinator poslanske skupine EPP za regionalno politiko je poudaril, da ”kohezijska politika ne bo ogrožena zaradi izstopa Velike Britanije.” Verjame tudi, da obstajajo možnosti za izboljšanje, kohezijska politika pa mora ostati temelj EU.

Andrej Engelman, namestnik direktorja Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je predstavil stališče Vlade RS, ”da morajo nepovratna sredstva ostati ključ evropske kohezijske politike.” Poudaril je tudi, da je pri investiranju treba slediti resoluciji Evropskega parlamenta, ki narekuje, naj bodo sredstva iz proračuna EU namenjena za investicije, ki prinašajo evropsko dodano vrednost.

Po mnenju dr. Ivana Žagarja, župana občine Slovenska Bistrica in predsednika Regionalnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, je ”treba vselej upoštevati potrebe, ki izhajajo iz posameznega okolja, saj je vsako okolje drugačno. V tem smislu je potrebna tudi večja fleksibilnost.” Kot primer je navedel, da so za vzhodno kohezijsko regijo poleg vlaganj v inovacije in razvoj ključna vlaganja v infrastrukturo, saj so na tem področju velike razlike med regijami.

Lilijana Madjar, predsednica Regionalnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija, je izpostavila, da je zaradi velikega števila občin v Sloveniji, nujno potrebno sodelovanje na regionalnem nivoju. »V interesu vseh je močna kohezijska politika, ki naj vključuje vse regije, tudi razvitejše, da se zagotovi enakomeren razvoj.«

V zaključku konference so se govorci strinjali, da je pomembno, da kohezijska politika ostane temelj EU. Vse ugotovitve z diskusije imajo poslanci namen prenesti nazaj v Evropski parlament in se pripraviti na pogajanja z Evropsko komisijo o proračunu EU.