ILIRIKA – tedenski gospodarski komentar – 04.06.202

Domači delniški trg v letošnjem letu beleži že 26-odstotoni donos. Kljub nedavni rasti indeksa SBI TOP je trenutno njegov kazalnik P/E pod devet, medtem ko je ta pri nemškem indeksu DAX več kot 33, pri ameriškem indeksu S & P 500 pa višji od 30. Ob tem lahko omenimo, da je letno povprečje kazalnika P/E v letu 2019 za SBI TOP znašalo prek 11. Skratka domači indeks je še vedno zelo daleč od tega, da bi bil drag. Razlog letošnje hitrejše rasti domačega indeksa leži v kombinaciji dejavnikov, ki so se v pravem času »poklopili« in omogočili hitrejšo rast. Delnice podjetij v indeksu SBI TOP so zaradi manjše likvidnosti že tradicionalno podcenjene v primerjavi s tujimi tekmeci in lastno dobičkonosnostjo, hkrati pa izplačujejo še visoke dividende. To pa pomeni, da pospešek rasti indeksa SBI TOP pred nedavnim zgolj izraža racionalno ravnanje različnih vlagateljev v obdobju, ko pričakujemo višjo inflacijo in smo priča višanju ležarin na depozite fizičnih oseb pri domačih bankah. Na podlagi omenjenega lahko za letos še naprej ostajamo zelo pozitivni glede rasti domačega trga, ki pa s prihajajočimi višjimi odčitki inflacije utegne seveda tudi nekoliko zanihati.

Na globalnih kapitalskih trgih smo priča lepi meri aktivnosti, in sicer od naraščajočih cen surovin in cen hrane do postopnega vračanja povpraševanja. V letošnjem letu so cene nafte zrasle za preko 40 odstotkov, cene kovin kot sta aluminij in baker pa za 23 in 30 odstotkov. Inflacijska pričakovanja se torej uresničujejo že pred prihajajočo povrnitvijo povpraševanja, ki bo inflacijski proces še pospešila. Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je v ZDA že dvakrat zapored presegel tržna pričakovanja in se je aprila s 4,2-odstotno v medletni in z 0,8-odstotno rastjo v med-mesečni primerjavi povišal za največ v zadnjem desetletju. Ameriški FED, ki uradno še vedno drži prepričanje, da gre za začasno oziroma za prehodno inflacijo, ne bo pričel z dvigovanjem obrestnih mer, dokler se v ZDA ne doseže polna zaposlenost. Trg dela se v ZDA sicer hitro izboljšuje. Število Američanov, ki so vložili nove zahtevke za nadomestila za brezposelnost, se je v tednu, ki se je končal 29. maja, znižalo še za dodatnih 20 tisoč na 385 tisoč, tako je število zahtevkov za brezposelnost prvič padlo pod 400 tisoč po marcu 2020. Ob izboljšanju trga dela se v ZDA že krepko vrača povpraševanje. V prvem četrtletju tega leta je ameriška osebna potrošnja, ki predstavlja 70 odstotkov ameriške ekonomije, v primerjavi s predhodnim kvartalom zrasla za 10,7 odstotka.

Medtem ko so v ZDA v velikem številu zveznih držav bili v procesu odpiranja, smo v območju evra zaradi tretjega vala, v prvem kvartalu zabeležili 0,6 odstotno krčenje BDP v primerjavi z lanskim zadnjim kvartalom. A kljub temu, lahko višjo inflacijo v kratkem pričakujemo tudi v Evropi. Nenazadnje bo pri številnih državah rast proizvodnje, kmalu bila dopolnjena še s povečanjem potrošnje v storitvenem sektorju. Kaj vse to pomeni za delniško alokacijo in delniški trg? Za prihajajoče povišanje povpraševanja v drugi polovici leta je že zdaj pravilno del portfelja alocirati v tehnološki sektor in sektor potrošnih dobrin. Zaradi inflacijskih pritiskov pa lahko pričakujemo, da bodo na trgu zanimiva postala tudi podjetja, ki izplačujejo višje dividende, ki se nahajajo v bolj tradicionalnih industrijah.

Za mnoge domače vlagatelje bo racionalno, da del svojih prostih denarnih sredstev prenesejo tudi na domači delniški trg. To še posebej, kadar je na eni strani cena nekaterih delnic na trgu pod dolgoročnim zgodovinskim povprečjem njihovega kazalnika P/E in imajo te petodstotno dividendo donosnost, hkrati pa banke uvajajo ležarine in prihaja višja inflacija. Potrošniki bodo v drugi polovici leta začeli načenjati svoje prihranke, kar bo v tem letu še naprej podpiralo delniške tečaje podjetij tako na globalnih, kakor na domačem delniškem trgu. Ta proces bo sprva krepkejši v ZDA nato bo sledil tudi v Evropi. Torej lahko ob prihajajoči povišani inflaciji, povišanju ležarin in prenizki donosnosti na obveznice, kar zadeva tečaje delnic, za letošnje leto ostanemo še naprej pozitivni. Pri tem pa se moramo zavedati, da so delniške naložbe vedno precej bolj tvegane kot depozit na banki – vendar v sedanjih tržnih pogojih vse bolj postajajo del učinkovitega varčevalnega načrta vsakega posameznika. Praviloma ob profesionalni pomoči borznoposredniških hiš.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir: www.ilirka.si