Gospodarstvo: “Cinkarna ima razvojni potencial, a za uresničitev ciljev potrebuje posluh države. Gospodarski lockdawn je samomor za našo ekonomijo.”
Vodstvo Cinkarne je danes na ministre naslovilo pobudo za razmislek o olajšavah energetsko intenzivnim podjetjem, ki so zaradi bremena dražjih surovin in energije vse manj konkurenčna tujim proizvajalcem. Podjetje je začelo z gradnjami sončnih elektrarn, pripravo projekta za proizvodnjo električne energije v obratu žveplene kisline in delno zamenjavo plina s kurilnim oljem. Po zdajšnjih projekcijah ima še veliko potencialov za razvoj, a mu bo država morala stopiti nasproti s pohitritvijo postopkov, olajšavami in sredstvi za trajnostni razvoj.
Cinkarno Celje so danes obiskali gospodarski minister Matjaž Han, zunanja ministrica Tanja Fajon in državni sekretar Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Marko Koprivc. Čeprav podjetje letos beleži odlične rezultate poslovanja, lastna sredstva usmerja predvsem v iskanje energetsko učinkovitih rešitev za stabilnost delovanja.
Predsednik Uprave Aleš Skok: »Naše podjetje ne more preprosto ugasniti proizvodnje in jo spomladi znova zagnati. To pomeni veliko škodo na opremi, izgubo surovin, ki jih pripravljamo v notranjem procesu, in izgubo kupcev, ki bodo svojo nabavo preusmerili na tuje, predvsem azijske trge. Stroški energentov v Evropski uniji so vse višji, medtem pa konkurenca širi kapacitete predvsem na azijskih trgih, kjer so energenti in nekatere surovine dosegljive po bistveno nižjih cenah. Država je tista, ki lahko v tej energetski situaciji regulira cene oziroma bolj učinkovito deli finančno pomoč in tako energetsko intenzivnim podjetjem pomaga pri vzpostavitvi razmer za normalno delovanje.«Država bo naredila največ če bo postavila »kapico« na energente. Ukrepi in učinkovanje le teh bo potrebno takoj. Kot je dejal je prvi kvartal prelomni del leta. Takrat se bodo pokazali čeri ki bodo prišli na spregled. Letošnje leto bo do nekako zaključili . Če bo država brez rešitev v prvem kvartalu 2023 prenekatera »ladja« bo ostala na suhem oziroma bo nasedla v plitvinah in z poškodovanim gospodarskim »trupom«.Takrat ne pridejo v poštev kozmetični prijemi ampak »amputacija«določenih gospodarskih subjektov.
Z olajšavami in pohitritvijo postopkov možnost ohranitve poslovanja V podjetju so se na aktualno situacijo odzvali z zakupom energentov, gradnjo sončnih elektrarn, ki bo do leta 2027 zmogla pokriti do 19 odstotkov porabe, z izkoriščanjem zviševanja tlaka pare pri sežigu žvepla (do tretjine potreb po energiji do leta 2024), možnostjo delne zamenjave plina in uporabo vode s komunalne čistilne naprave. Računajo pa tudi na posluh države za razvojne priložnosti, ki jih še ima podjetje.
»Med drugim preverjamo možnost širitve proizvodnje titanovega dioksida na obstoječi lokaciji in iščemo priložnosti za izkoriščanje rdeče sadre, na primer kot gradbenega materiala za ceste, kot je to v praksi v tujini. Imamo potenciale za višjo kakovost in proizvodno zmogljivost, tu pa bi bile dobrodošle učinkovite olajšave, pohitritev postopkov, enotna interpretacija zakonodaje pri uradnikih in predvsem finančna podpora projektom za trajnostni razvoj.«
Minister Han:” Iščemo solidarnostno rešitev”
Minister Han na izzive ki jih »ponuja« energetska kriza odgovarja da: »bomo šli skoz na solidarnosten način. Država mora odigrati vlogo v tem famoznem prvem kvartalu leta 2023. 80 odstotkov gospodarskih subjektov nima zakupljeno elektrike in energentov četudi bi hoteli, ker je vse v špekulativnih »oblakih«. Tu naj bi vlada odigrala vlogo v obliki zagotavljanja subvencij za odjemalce in za proizvajalce energije. Po njegovih optimističnih predvidevanjih bi naj sprejet »odrešilni » paket v prvi polovici novembra. Po njegovem naj bi »Evropa« morala biti bolj striktna pri reguliranju trga z energenti in z elektriko. Minister ve da mora biti rešitev. ne more pa jo zapakirati in dati v škatlo in reči to je to. Gospodarstveniki ne vidijo »gotovega« izdelka ampak »obljubo« z odložilnim rokom. Gospodarstvo mora imeti predvidljivo okolje. Tega za zdaj ni. Časa pa že zmanjkuje. Pri vsem iskanju rešitev je treba spodrezati lovke finančnim inštitucijam in špekulantov, ki želijo kovati dobičke, posebej v kriznih okoliščinah.
Hudo nevarna izjava v tem kontekstu je izjava iz Hrvaške o ustavitvi prodaje plina Sloveniji na podlagi dogovora o energetski solidarnosti med državama. Ali kot bi sam rekel(avtor zapisa) energetska sebičnost v dani situaciji pomeni tudi izgube osnovnega smisla skupnega evropskega ekonomskega prostora. Od tovrstnih prelomljenih obljubah do ekonomskega nacionalizma ni daleč. V deželah južneje od nas obstaja pregovor (parafraziran):« V težavah in stiskah spoznaš in se zaneseš na prijatelja » V teh dramatičnih časih ni dvakrat za reči, da pridejo takšna in podobna »junaštva« na plano.
Ali bo v tem kontekstu bodo modri možje(morda tudi ministri) našli pravo rešitev ali se bodo ponovno pristopili k nedavno opuščeni »športni« panogi v politiki, ki sliši na ime »metanje« puške v koruzo.
Vrag si ga vedi!
Vane T. Costa