Franc Kangler danes na Okrajnem sodišču v Mariboru

Pred dnevi je nekdanji mariborski župan in državnozborski poslanec Franc Kangler znova sedel v klop Državnega sveta. Spomnimo, v Državni svet je bil enkrat že izvoljen, pa mu državni svetniki niso hoteli potrditi mandata, krivico so popravili ustavni sodniki, vseeno pa je Kangler ostal brez mandata v DS.

Zdaj se je v Državni svet vrnil skozi velika vrata. Nekateri svetniki(ce) so svojega moralnega mačka »ozdravili« s kratkim opravičilom, enim pa se še to ni zdelo pomembno. Kratko je sicer po svoje potegnil tudi mariborski okrajni sodnik Boštjan Polegek, ki je z razsodbo, da se ga obsodi na nepogojno zaporno kazen sedmih mesecev, Kanglerju zaprl vrata v DS. Spodrsnilo mu je pri kandidaturi za mariborskega višjega sodnika. V kolikšni meri je za to »kriv« prav primer Kangler, vedo v Sodnem svetu.

Čeprav je Francu Kanglerju v času, ko so ga skušali povsem politično osamiti, na mariborskih sodiščih uspelo velik del tožb, ki so jih spisali proti njemu, tudi zavreči ali pa so to storili vrhovni sodniki, je pred njim še nekaj obravnav. Prav danes je bila na mariborskem okrajnem sodišču na sporedu ena od teh.  Franc Kangler se je na zatožni klopi znašel zaradi zadeve Toplarna, kjer mu tožilstvo očita  zlorabo položaja.  Družbo mu je delal  direktor javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči Mojmir Grmek.

Kako se je obravnava končala, je v svojem stilu na socialnem omrežju twiter postregel sam Franc Kangler. Da mu je Policija vrnila kamero, ki so mu jo zasegli med hišno preiskavo 4. maja 2011.  «Danes sem na sodišču v MB dobil nazaj kamero, katero so mi dne 4.5.2011 zasegli! Kriminalist Aleksander  Geršovnik je kar z nožem odrezal vse kable! Pozivam @policija_si , da mi jo spravi v prvotno stanje in popravi škodo,« je Kangler zapisal v svojem twitu.

Spomnimo. V poročilu Odbora 2015 za človekove pravice je zapisano, da je mariborski kriminalist Aleksander Geršovnik uporabljal izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov po oddanem poročilu, čeprav to izrecno prepoveduje tako interno navodilo generalnega direktorja policije kakor tudi sam zakon o kazenskem postopku (ZKP). Policija namreč ne bi smela zadržati nobenih kopij, ampak mora vse v celoti predati tožilstvu, Geršovnik pa je pa uporabljal originale prepisov, ki bi morali biti na tožilstvu, kar je kršitev ZKP in človekovih pravic v primeru Kanglerja.

Poleg tega je v sporočilu za javnost Odbor 2015 zapisal, da je  Grešovnik  Kanglerju onemogočil prosto izbiro priče pri hišni preiskavi, temveč je s seboj pripeljal svojo agentko. Njeni podatki so bili priloženi pri zahtevi za prisluhe Kanglerju, s čimer so bile znova kršene njegove človekove pravice.  Geršovnik  je v zadevi Ježovita pisal poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe in pri tem priložil prepise pogovorov, za katere ni imel odredbe pristojnega preiskovalnega sodnika, s čimer je spet Kanglerju kršil človekove pravice.