Franc Bogovič: Za uravnoteženje pravice do svobode govora s pravico do avtorske lastnine

»Svoboden internet« je in bo, le avtorje ne sme več izkoriščati, da delajo brez poštenega plačila. Zato je nujna nova reforma evropske zakonodaje o avtorskih pravicah za preživetje naših novinarjev, filmarjev, fotografov, glasbenikov, založnikov, likovnikov in vseh drugih ustvarjalcev. 
 
Ljubljana, 23. marec 2019 – Po več kot dveh letih aktivnih usklajevanj bo Evropski parlament naslednji teden potrjeval končno besedilo Direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) ob tem poudarja, da je stanje v EU trenutno zelo neugodno, saj obstoječa zakonodaja na tem področju izhaja iz leta 2001, od takrat pa se je na digitalnem trgu z razvojem interneta zgodila prava revolucija. Države so pri urejanju avtorskih pravic prepuščene same sebi, med tem ko krajino globalno obvladujejo velike tehnološke miultinacinalke, ki prevzemajo marketinški del medijskih in video vsebin.
 
»V EU danes posamezna država nima več pogajalske moči, da bi se borila proti globalizaciji in trendom, ki jih narekujejo multinacionalne medijske in video platforme, zato nujno potrebujemo novo zakonodajo, ki bo na slednje prenesla več odgovornosti do plačevanja avtorskih nadomestil,« pojasnjuje Bogovič, ki pravi, da nam v EU ustvarjalci neodvisne produkcije, novinarji, glasbeni ustvarjalci, avtorji intelektualne lastnine umirajo na obroke, saj njihova avtorska dela in prispevki niso ustrezno zaščiteni na spletu. Namreč, z izjemo največjih svetovnih medijskih hiš in glasbenih založb, ki se neposredno pogajajo in pravdajo, manjši ustvarjalci in založniki nimajo nobenih pogojev in podlage, da bi zahtevali pravična nadomestila za svoje delo.
 
»Če nekaj ne storimo, to na srednji rok pomeni, da neodvisnega novinarstva ne bo več, medijske novice pa nam bodo plasirala le še podjetja, kot so Google, Facebook itd., kar bo omogočalo še številnejše manipulacije. Podobno je z glasbo, filmsko industrijo in intelektualno lastnino, ki bo zaradi nacionalnega ozadja internetnih velikanov bolj kot ne v celoti v domeni ZDA!«, je prepričan Bogovič, ki ocenjuje, da se mora EU temu upreti odločno in enotno, saj gre tudi za strateško pozicioniranje Evropske unije.
 
Nekatere platforme že danes uporabljajo različne načine za pregledovanje naloženih vsebin, tudi filtre. Nova zakonodaja tega ne spreminja, zgolj predvideva, da bodo vzpostavljeni  učinkovitejši in ažurnejši mehanizmi za pritožbe ter enoten sistem licenciranja, ki bo avtorjem in izvajalcem za uporabo njihovega izdelka omogočil podlago za ustrezno nadomestilo. Globalne platforme se ne bodo mogle več zanašati samo na obstoječe filtre, ampak bodo morale vključiti tudi človeški dejavnik, zato so strahovi o večji cenzuri na internetu odveč.
 
Osnovni namen je, da izboljšamo in vzpostavimo odnose med tistimi, ki ustvarjajo in tistimi, ki njihove izdelke tržijo v smeri pravičnejše razdelitve finančne pogače. Ob vseh izjemah, ki iz obvez direktive izločajo vse, ki jim trženje vsebin ni osrednja dejavnost ter vsa manjša podjetja, organizacije in start-upe je evidentno, da gre za naslavljanje izključno največjih igralcev na trgu, EU pa mora poskrbeti da bodo multinacionalke del svojih oglaševalskih prihodkov po določeni shemi namenili tudi ustvarjalcem.