Franc Bogovič o EU direktivi o avtorskih pravicah

Trenutno stanje na evropskem trgu je v luči spoštovanja avtorskih pravic v katastrofalnem stanju, saj je zakonodajna ureditev povsem prepuščena državam članicam EU, ki največkrat ne sledijo hitremu razvoju dogajanj na tem področju. Globalne spletne platforme, ki so glavni končni ponudnik vsebin pa ne nosijo nobene odgovornosti do avtorjev vsebin, ki se pojavljajo na njihovih straneh, čeprav te iste vsebine tržijo na različne načine. Zato je treba poudariti, da vsi, ki ostro nasprotujejo tej direktivi, na nek način podpirajo status quo, katerega pa v največji meri izkoriščajo ravno ameriški spletni koncerni, na katere vsi opozarjajo. Bitke z njimi Evropa ne bo dobila z gledanjem stran od problemov, temveč z uzakonitvijo pametne regulacije, ki bo zagotavljala poštena nadomestila za tiste, ki jim pripadajo. Moram pa biti jasen, niti slučajno to ne pomeni cenzure ali še huje, kakršnegakoli zapiranja internetnih vsebin. Moramo pa zadevo urediti tako, da se bo pri trženju internetnih vsebin vedelo, kdo pije in kdo plača, saj trenutno z njimi služijo tisti, ki jih prodajajo in ne tisti, ki jih ustvarjajo. (t. i. »value gap«)

Zato se na tem mestu ne strinjam s filozofijo t. i. piratskih strank po Evropi, okoli katere se združuje tudi nasprotovanje direktivi v Sloveniji. Pravica do pravičnega nadomestila je temeljna pravica vsakega ustvarjalca vsebine ali glasbeno/vizualnega izdelka, ki mu omogoča preživetje in nadaljnje delo. To pravico nameravamo zaščititi, odprti internet pa si ne predstavljamo kot samopostrežno trgovino, kjer si vsak vzame kar mu paše, čeprav ni njegovo.

Direktiva ne opredeljuje posameznih nadomestil, zavzema se samo za to, da bosta imela ponudnik vsebine in imetnik avtorskih pravic medsebojno urejen pravni status (licenca). Vse ostalo je stvar dogovora med njima.

Sam se v Strasbourgu večkrat srečam s predstavniki slovenskih združenj na področju avtorskih pravic, zato sem kljub temu, da nisem član odbora JURI, na tekočem s spremembami, ki jih pripravlja Evropski parlament.

Direktiva, o kateri bomo glasovali na julijskem zasedanju, še vedno ni popolna, in dopuščam možnost, da se bo sprejela kakšna rešitev, ki jo bo težko izvajati v praksi ali pa se bo izkazala za neposrečeno. Namreč, trenutno še nimamo dorečenih mehanizmov za njeno izvajanje. Verjetno sicer lahko še kakšno spremembo pričakujemo tudi skozi popravke na plenarnem zasedanju, kjer bomo še bolj natančno opredelili določene cilje. Še vedno pa se bo končna rešitev izoblikovala na trialogu treh evropskih institucij. Vendar, krenili smo v pravo smer, in iz vidika Slovenije je treba k temu pristopiti aktivno, saj so naši avtorji in založniki trenutno v zelo podrejenem položaju v luči svetovne glasbene, filmske in medijske industrije. Medtem ko so si velike multinacionalne založniške hiše danes že izborile nadomestila za svoje stranke (izvajalce in avtorje), pa manjšim ostane le bore malo. Direktiva gre torej v smer, da bo distribucija zaslužka bolj pošteno razdeljena med avtorje oz. izvajalce glede na njihov dejanski prispevek k celotni trženjski pogači.

Člena 11. in 13. sta ključna dela te direktive in na njima stoji ali pade. Če želimo zagotoviti ustrezna nadomestila tudi za manjše založnike in avtorje vsebin, moramo iti s temi členi naprej, hkrati pa jim tudi zagotoviti možnost učinkovitega pravnega varstva v odnosu do večjih spletnih ponudnikov, ki njihove vsebine velikokrat tudi nelegalno tržijo naprej. To ne pomeni nujno dodatne obremenitve za nas potrošnike, temveč samo to, da bodo morali tisti, ki služijo z oglasnim prostorom, del tega zaslužka dati tudi založnikom in avtorjem. Namen direktive mora ostati sprejetje ureditve, ki bo sledila zagotavljanju enakovrednih pogojev založnikov na trgu ter upoštevala svobodo izražanja in obveščanja.

Glede izjem smo dobili neposredno zagotovilo poročevalca Alexa Vossa (EPP), da bo Evropski parlament kot pogajalec vztrajal pri izjemi iz direktive za vse organizacije,  katerih trženje vsebin ni primarna dejavnost in pod katere eksplicitno sodijo vse izobraževalne in raziskovalne ustanove ter njihove podatkovne baze. Prav tako so iz  direktive izvzete objave t. i. »hyperlink« povezav, torej zgolj zasebno deljenje obstoječih vsebin.

Gre torej za zelo zahtevno področje, kjer pa bi morala Slovenija pristopiti kot aktivna udeleženka v zakonodajnem procesu. Zato je velika škoda, da Vlada RS še vedno ni uspela sprejeti stališča do te direktive in glede na trenutno politično situacijo se bojim, da ga še nekaj časa ne bo. Zato obstaja bojazen, da bo ta direktiva pripravljena brez slovenskega prispevka.