Franc Bogovič: EU podnebni zakon ima 3 komponente, poleg okoljske tudi socialno in gospodarsko, paziti moramo na vse tri!

Bruselj, 8. oktober 2020 – Poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič je v razpravi o evropskem podnebnem zakonu, pri katerem je aktivno sodeloval kot poročevalec v senci v okviru Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI), na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta izpostavil velik pomen tega zakonodajnega predloga za okolje ter opozoril, da okolja ne bomo rešili s sprejetjem zahtevne in ambiciozne zakonodaje, ampak z dejanji v gospodarstvu, med prebivalstvom, med kmeti in v realnem svetu. Poudaril je tudi, da moramo ob teh ambicioznih okoljskih ciljih preprečiti zmanjšanje in izgubo delovnih mest, ki bi bila posledica prehitrih potez. »Preprečiti moramo energetsko revščino tistih ljudi, ki imajo najnižje prihodke in bodo težko pokrivali povečane stroške energije in ogrevanja,« je poudaril Bogovič in dodal, da mora biti prehod v ogljično nevtralnost pravičen za vse države in državljane.

Bogovič podpira osnovni cilj podnebnega zakona, s katerim Evropska unija ostaja podnebno najambicioznejši kontinent in s katerim se bo do l. 2050 dosegla ogljična nevtralnost. »Prav tako podpiram, da se postavijo tudi vmesni zavezujoči cilji za posamezne države. Vendar se osebno in tudi v celotni EPP skupini bolj strinjamo z že tako ambicioznim ciljem, ki ga zagovarja tudi sama Evropska komisija, in sicer s 55 % zmanjšanjem izpustov. Ocenjujem namreč, da je cilj 60 % zmanjšanja izpustov do l. 2030 težko izvedljiv oz. bi imel za posledico izgubo številnih delovnih mest in dodatno obremenil ter povzročil oslabitev gospodarstva, ki bo imelo težave že zaradi soočanja s posledicami Covid-19 krize in bo hkrati povzročil tudi energetsko revščino, saj bodo ljudje z nizkimi prejemki zelo težko pokrivali povečane stroške električne energije in ogrevanja. Ker ocenjujem, da je cilj 60 % torej nerealen oziroma bi imel prevelike posledice za gospodarstvo in ljudi, sem se pri končnem glasovanju pri tem zakonu vzdržal in računam, da se bo v trialogu v medinstitucionalnem pogajanju dosegel bolj razumen, racionalen in dosegljiv končni dogovor, ki bo bližje osnovnemu predlaganemu cilju: 55 % zmanjšanja izpustov,« je po glasovanju o podnebnem zakonu povedal Bogovič.

Bogovič poudarja, da je Evropska Komisija odstotek 55 % predlagala na osnovi presoje učinkov, ki je bila žal izvedena samo za EU kot celoto, ne pa za posamezne države članice. »Izzivov je zelo veliko in v skrbi za delovna mesta in gospodarstvo je prav, da imamo racionalni pristop. Vedeti moramo, kakšne so tudi posledice določenega odstotka zmanjšanja emisij, da vemo, kaj moramo tudi mi doma narediti, da bomo dosegli ta odstotek. V vsakem primeru ne bo enostavno, saj ima trajnost tri komponente, poleg okoljske tudi gospodarsko in socialno, in paziti moramo na vse tri,« je poudaril Bogovič.

Spomnil je, da se na tokratnem zasedanju parlamenta vzporedno sprejema tudi gozdarska strategija. »Sam sem intenzivno sodeloval pri njeni pripravi, predlagal tudi nekaj amandmajev, usklajenih tudi z slovenskim ministrstvom, ki so bili nato dejansko sprejeti ter upoštevani v kompromisnih predlogih. Dejstvo je, da tudi na tem področju prihajamo do istih vprašanj ter dilem, in sicer, ali je gozd ključno področje zgolj z vidika okolja in biodiverzitete, kjer opravljajo pomembno vlogo ponora ogljika iz ozračja, ali pa je gozd glede rabe lesa tudi gospodarska dejavnost, tako z vidika kmetijstva in lastnikov gozdov, kakor tudi z vidika uporabe teh materialov, ki so najboljša zaloga ogljika ter tudi socialna dejavnost iz vidika zaposlovanja ljudi in zagotavljanja delovnih mest.

V razpravi o evropskem podnebnem zakonu je Bogovič pred sprejetjem podnebnega zakona povedal:

»V zadnjih desetletjih se je zgodila eksponentna rast prebivalstva, posledično poraba energije, hrane, surovin. Zato imamo danes težave z okoljem, kajti izpusti presegajo sposobnosti našega kontinenta. Evropa je že desetletja vodilna na poti ozelenitve našega kontinenta. Zato je tudi podnebna zakonodaja del te poti, na kateri upam, da nam bo sledilo čim več držav izven EU, saj te proizvedejo 90 % toplogrednih plinov. Mi lahko sprejemamo zelo ambiciozno zakonodajo. Danes Komisija predlaga dvig zmanjšanja izpustov s 40 na 55 odstotkov. V Evropskem parlamentu pa imamo predloge za 60, 65 ali 70 odstotkov. Vendar, dragi kolegi, okolja ne bomo rešili s sprejetjem zahtevne in ambiciozne zakonodaje. Ampak v gospodarstvu, med prebivalstvom, v realnem svetu med kmeti!

Zato moramo tu sprejeti odločitve, ki bodo omogočile razvoj novih tehnologij, ki bodo zmanjšale izpuste toplogrednih plinov. Preprečiti moramo zmanjšanje in izgubo delovnih mest, ki bi bila posledica prehitrih potez. Preprečiti moramo energetsko revščino tistih ljudi, ki imajo najnižje prihodke. Prehod mora biti pravičen za vse države.

In v prihodnosti bodo potrebne hrabre odločitve, tudi takrat, ko bomo umeščali v prostor vetrne elektrarne ali pa se odločali o jedrski elektrarni. In tisti, ki so danes najbolj ambiciozni, upam, da bodo takšne sklepe, ki bodo zahtevali hrabre odločitve, podprli tudi v realnem življenju.«