Evropski utrip z dr. Milanom Zverom

Evropski poslanci so se ta teden v Strasbourgu sestali na plenarnem zasedanju, ki pa je bilo, sodeč po dnevnem redu in vsebinah, izredno pestro in dinamično. Uvod je pomenila razprava o porabi energije, do leta 2030 jo je potrebno zmanjšati za 40 % glede na vrednosti iz leta 2005, delež obnovljivih virov pa povečati s 27 % na 35 %. Poslanci so prižgali zeleno luč Junckerjevi komisiji za dialog s Svetom Evrope.

Sicer pa se je ta teden vse bolj ali manj vrtelo okoli Brexita, britanski parlament je včeraj potrdil zakon o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. Še dan pred tem sta tako predsednik Evropskega  sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean Cloud Juncker Britancem sporočila, da so jim vrata v EU še vedno odprta. Je mogoč scenarij, po katerem bi si Otočani na vnovičnem referendumu premislili, je bilo uvodno vprašanje v oddaji Evropski utrip evropskemu poslancu in vodji slovenske delegacije pri EPP dr. Milanu Zveru.

»To je ključno vprašanje zadnjih dni, kaj je vodilo Tuska in Junckerja, da sta pustila odprta« vrata za morebitni drugi referendum. Mislim, da je večinska politična volja v evropskih inštitucijah podobna britanski, in sicer, da se Brexit izpelje. Prva faza je končana, sledijo pogajanja o tranzicijskem času, sledi konča faza, ki jo bo prinesla sklenitev nove pogodbe. Tu se »tople vode« ne bo odkrivalo, ker ima EU že doslej z nekaterimi državami urejene posebne pogodbene odnose. Zagotovo pa Britanci za izstop v pogodbi o sodelovanju ne bodo nagrajeni, kar pomeni, da se bo morala odpovedati marsikateremu privilegiju, ki ga je imela kot članica EU. Če bi jih ohranila, bi to lahko sprožilo negativni domino efekt.«

 

Prav zaradi odhoda združenega kraljestva iz EU je zanimivo, kako na to gledajo Irci, vam je njihov predsednik vlade Leo Varadkar povedal kaj zanimivega? Po besedah Milana Zvera je imel Varadkar, ki je prepričan Evropejec Macronovega tipa,  zanimiv in odmeven govor, v katerem je predstavil svoje poglede na razvoj EU po odhodu Velike Britanije iz EU.

 

 Po Estoncih, ki  so sklenili 6 mesečni mandat predsedovanja EU, je vajeti prevzela Bolgarija. Predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov je sicer v svojem nagovoru opozoril na perspektivo balkanskih držav za njihovo vključevanje v Evropsko unijo, pri čemer mu je Junker prikimal, hkrati pa opozoril, da brez urejenih mejnih vprašanj nimajo kaj početi v EU.  Verjetno je za Evropsko komisijo  obmejni spor med Slovenijo in Hrvaško več kot dovolj? Milan Zver ugotavlja, da je za Estonijo šest uspešnih mesecev. Zato tudi zaveza bolgarskega predsednika vlade Borisova, da bo nadaljeval estonska prizadevanja za digitalizacijo evropskega gospodarstva, opozoril je na evropsko perspektivo in povezanost zahodnega Balkana, tudi za  varnost in stabilnost v močni in združeni Evropi,  digitalno gospodarstvo in veščine za prihodnost, kar je pomembno predvsem za mlade pri uresničevanju njihovih eksistenčnih vprašanj. Ključno za pričetek pristopnih pogajanj za države zahodnega Balkana so seveda urejena mejna vprašanja. Evropsko javnost je pretresel  umor srbskega aktivista v Kosovski Mitrovici, zločin prav gotovo to ne bo vplival na otoplitev odnosov med Kosovom in Srbijo, je dejal Milan Zver.

Evropska komisija sodeluje z državami EU pri uveljavljanju „ključnih kompetenc‟ (znanje, spretnosti ter vedenje), ki učencem pomagajo do osebne izpolnitve, pozneje v življenju pa do zaposlitve. Kot popotnico za lažji dialog so evropski poslanci podprli direktivo o ključnih kompetencah, ki naj bi spodbudilo države članice EU, da pripravijo bolj primerljive poklice, tudi zaradi lažje mobilnosti znotraj EU. Da jih čaka na tem področju še veliko dela in usklajevanja, meni Milan Zver, saj v nekaterih državah to področje urejujejo vlade, drugje pa je to prepuščeno cehovskim združenjem.