Ekskluzivno! Brez korupcije Mihaelu Strmljanu ne bi uspel lastniški prevzem Varnosti Maribor!?

Bilo je julija 2016, ko je Mihael Strmljan, trzinski tajkun in eden bogatejših Slovencev, lastnik in direktor  Aktiva Skupine, k dotedanjim storitvam čiščenja, upravljanja in vzdrževanja nepremičnin, z nakupom Varnosti Maribor dodal še dejavnosti na področju zasebnega varovanja. Ves posel je bil kar precej skrivnosten, ključni deležniki, menedžment in večinski lastniki mariborske Varnosti ter Mihael Strmljan so bili v izjavah za javnost izredno skopi, kar so opravičevali s preprostim izgovorom, da gre za poslovno skrivnost, ki veže tako prodajalca, kakor tudi kupca.

Sodeč po anonimkah, ki smo jih prejeli, so tako prodajalci, pa tudi kupec imeli več kot dovolj razlogov za molk pred javnostjo, saj naj bi bilo vse skupaj prej podobno kravji kupčiji pod mizo, v kateri so kratko potegnili manjšinski delničarji Varnosti Maribor, teh je bilo 13, “ki so bili ob tem ogoljufani in prevarani, saj je cena za delnico bila bistveno večja….razliko pa je pobasal klan Pišek – Tancer, za lep evrski znesek iz naslova davka na dodano vrednost pa je bila prikrajšana tudi država!” Tako anonimni pisci.

Družinski klan Pišek – Tancer,  gre za Marjana Piška, takrat predsednika upravnega odbora in največjega posamičnega lastnika v Varnosti in večinskega lastnika  družbe Var-Naložbe, ki je bila večinski lastnik Varnosti Maribor, hčerka Simona Pišek Tancer in zet Boštjan Tancer, sicer glavni izvršni direktor, je s pomočjo finančnice Zdenke Ivanšič lastniško obvladoval Varnost Maribor. 

V režiji klana Pišek – Tancer je tudi potekala celotna kravja kupčija. Za nakup Varnosti se je poleg Strmljanove Aktiva Skupine zanimalo še nekaj gospodarskih družb, med njimi eden od največjih slovenskih igralcev na področju zasebnega varovanja, ljubljanski Sintal, ki ga lastniško obvladuje družina Pistotnik. Tudi ljubljanski SPL se je zagrel za mariborsko Varnost, enako tudi hrvaški Sokol Marić security iz Zagreba. Konkurenti so ponujali višjo odkupno ceno kot Strmljan, Sintal na primer 8 milijonov evrov, vendar se je klan Pišek-Tancer odločil za Aktiva Skupino, čeprav naj bi bila uradna cena kar za dva milijona evrov nižja. 

Preberite še: Temne plati Strmljanovega imperija Aktiva: od izginulega milijona EUR, preko samomorov, do spornega prevzema Varnosti Maribor  (https://vfokusu.com/post/497997/temne-plati-strmljanovega-imperija-aktiva-od-)

Zakaj so se torej v družinskem klanu Pišek-Tancer odločili za kupca, ki je na mizi transparentno ponujal krepko manj kot Strmljan, je bilo nekaj sramežljivih novinarskih vprašanj, vendar so se tako Pišek in družina, pa tudi Strmljan zavili v molk, ker da gre za zaupne in zelo konkretne informacije, ki jih ne smejo (nočejo) deliti z javnostjo. Kaj je bilo torej v ponudbi Aktiva Skupine, cena očitno ne, da je Pišek kupčijo sklenil Mihaelom Strmljanom? Odgovor po svoje ponujajo anonimke:”velik del kupnine je prišel pod mizo.” Šlo naj bi za skoraj dva milijona evrov, za katera naš anonimni vir zatrjuje, da sta preko davčnih oaz končala kot kupnina za garažno hišo v mariborskem trgovsko poslovnem centru City in podjetja Blisk Montaža d.d. v Murski Soboti. 

Garažno hišo je kupila družba GMG naložbe, njen direktor in tudi pomemben solastnik je Piškov zet Boštjan Tancer. Med petimi družbeniki najdemo tudi firmo SORS Marka Arsenoviča, brata mariborskega župana Saše Arsenoviča, VARLAS v lasti Hilde Pišek, verjetno soproge Marjana Piška, TDR nepremičnine, ki jo obvladuje Piškova odvetniška družba Živko in Purg, HOT-TEN Aleksandre Koželj Draš in Mitje Koželja ter družba Avemontis, ki ima sedež na Cipru.

Za nakup soboške Blisk montaže pa je Piškov zet Boštjan Tancer denar in moči združil z Igorjem Baničem, nekdanjim direktorjem Polaničevega gradbenega giganta Pomgrad in Štefanom Kuharjem. Tudi pri Blisk Montaži naj bi za kupnino uporabili pod “mizo opran denar” od prodaje Varnosti Maribor. Ob tem je seveda zgolj naključje, da je Igor Banič “čez noč” postal predsednik nadzornega odbora mariborskega Nigrada in da je Blisk Montaža do  poletja za MO Maribor opravila posle za skoraj 600 tisoč evrov, pred tem pa vse od ustanovitve pred 30 leti do letošnjega marca niti centa. 

Je Strmljanu do licence “pomagal” policijski svetnik dr. Radkovič? Še eno koruptivno dejanja državnega uradnika!?

Zanimivo, da je Strmljan mariborsko Varnost kupil že julija 2016, kot lastnik pa se je lahko vpisal tik pred koncem leta, ko mu je AVK prižgala zeleno luč za prevzem. Julija je namreč Strmjan “padel” pri varnostni preverki Ministrstva za notranje zadeve, katerega soglasje je poteboval za izdajo licence, ki jo je potreboval tudi za soglasje AVK.  Zalomilo se je pri kazenski zadevi pred ljubljanskim okrajnim sodiščem, menda ga je sodišče spoznalo za krivega, zato je MNZ postopek izdaje sklepa o varnostni preverki začasno ustavilo. 

Mihael Strmljan

A glej ga zlomka, Mihael Strmljan je že novembra od iste MNZ dobil sklep o pozitivno opravljeni varnostni preverki, za katero naši anonimni viri pravijo, da jo je dobil s pomočjo dr. Roberta Radkoviča, policijskega svetnika, zaposlenega v kabinetu generalnega direktorja Policije Marjana Fanka. In to navkljub pravnomočni sodbi, v kateri je bil Strmljan spoznan za krivega!  V zahvalo za zlata vredno soglasje MNZ je Mihael Strmljan po prevzemu mariborske Varnosti koruptivnega dr. Roberta Radkoviča nastavil za izvršnega direktorja Aktiva varovanje d.d., še prej pa je pometel z dotedanjim menedžmentom Varnosti, ga tako rekoč vrgel na cesto še pred iztekom mandata, četudi je pridelal kar 2,2 milijona evrov bilančnega dobička.

Zgodbo o Strmljanovem prevzemu mariborske Varnosti bomo nadaljevali v prihodnjih dneh, v anonimkah je namreč še veliko tega, kar bi veljalo objaviti. Tudi na račun sedanjega vodstva Aktive Varovanja d.d., z izvršnim direktorjem Rankom Šmigocem na čelu, na katerega letijo hude obtožbe zaradi mobinga, pa tudi o kazenski in odškodninski tožbi, ki jo bo zoper večinske lastnike nekdanje Varnsti Mribor, družinski klan Pišek-Tancer pripravlja eden od 

nekdanjih vodilnih v Varnosti in njen solastnik.