Dvanajst novih zvezd na Celjskem zvezdnem nebu: «V knežjem mestu podeljena najvišja priznanja Mestne občine Celje«

V veliki dvorani Narodnega doma v Celju je bila danes osrednja slovesnost ob prazniku Mestne občine Celje. Župan Bojan Šrot je nagovoril nagrajence, goste v dvorani, občanke in občane. Podelil je tri nazive častni meščan Celja, tri zlate celjske grbe, en srebrni, tri bronaste in dva kristalna celjska grba.  

 

Župan Bojan Šrot je v svojem slavnostnem nagovoru med drugim povedal: »Celjani smo zelo ponosni na svojo bogato, več tisočletno zgodovino. Številne generacije, ki so tukaj živele in delale, so se trudile v svojem času pustiti kaj zanamcem, kar bo vredno zgodovinskega spomina. Tako je še danes. Pravijo, da je potrebno poznati zgodovino, da bi razumeli sedanjost in da bi znali dobro načrtovati prihodnost. Zelo vesel sem, da lahko letos znova praznujemo tako kot smo navajeni, tako kot je v naši tradiciji. Zdravstvena kriza je pomembno zarezala v naša sedanja življenja. Verjetno bo trajalo še kar nekaj časa, da se vse skupaj spravi nazaj v tiste stare tirnice …

Velikokrat sem že povedal, da smo Slovenci srečen narod. Imamo čudovito domovino, varno, zeleno in zelo raznoliko pokrajino. In nenazadnje tukaj živimo pametni, pa tudi solidarni in strpni ljudje. To solidarnost smo že večkrat dokazali, takrat ko je bilo najbolj potrebno. Nazadnje ob zbiranju pomoči za nesrečne Ukrajince.«

 

Častni meščan Celja Janko Turnšek je povedal, da je ob prejemu priznanja ganjen in hvaležen. »Človek ne more doseči veliko, če v lastnem okolju nima podpore. Podpora mi je bila dana z več strani in za to sem hvaležen. Priznanje je namenjeno vsem, ki so mi pomagali, moji družini in mojim sodelavcem.«

Častni meščan Celja Jože Volfand je med drugim dejal, da bo na straneh gospodarske in kulturne zgodbe mesta zapisanih veliko imen Celjank in Celjanov, ki so soustvarjali mesto. Svojo zahvalo je zaključil z besedami: »Mesto, ki v svojem grbu nosi zvezde, mora vedno stopati po poti do zvezd.«

 

Častni meščan Milan Zupančič je povedal, da je bil nekoliko presenečen nad izkazano častjo, saj ni rojen Celjan, je pa dve tretjini življenja preživel v Celju. »Delal sem v dveh uspešnih podjetjih, še posebej sem tu rad živel zaradi športa. Pod patronatom našega kluba (RK Celje Pivovarna Laško, op. a.) vadi 450 mladih, ni bojazni, da rokomet v Celju ne bi imel prihodnosti.«

 

Zlati celjski grb je prejel Pokrajinski muzej Celje. Direktor Stane Rozman se je zahvalil mnogim generacijam zaposlenih, ki so soustvarili muzej, kakršen je danes, muzej, ki pripoveduje najbolj prepoznavne muzejske zgodbe v Sloveniji.

 

Igor Dosedla, dolgoletni direktor Šolskega centra Celje, je prejel zlati celjski grb in povedal, da je v tem priznanju skrito delo mnogih zaposlenih, članov kolegija, aktiva celjskih ravnateljev in župana Bojana Šrota s sodelavci.

Dobitnica zlatega celjskega grba Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji, je govorila o najpomembnejših vrednotah, ki njo in zaposlene vodijo pri delu: srčnost, povezanost, vztrajnost, veselje, radost in spoštovanje življenja v vseh obdobjih.

Bojana Mazil Šolinc

Andrej Lebič in Božidar Mulej, ustanovitelja knjigarne Antika, ki je prejela srebrni celjski grb, sta izpostavila, da je to priznanje vsem knjigarnam v teh težkih časih in se zahvalila vsem, ki so kdaj koli delali v Antiki.

 

Zvone Dežnak, dobitnik bronastega celjskega grba: »Življenje mi je teklo v tekstilu, ponosen sem na sanacijo podjetij in na ustvarjanje novih.«

 

Prejemnica bronastega celjskega grba Tatjana Dremelj: »Nimam besed, kako sem vesela in kako celjsko se danes še posebej počutim.«

 

Helena Novak, dobitnica bronastega celjskega grba za dosežke na področju floristike: »Zahvaljujem se moji družini, zaposlenim in mestu Celju.«

Prejemnica kristalnega grba Iva Đekić Tajnšek je povedala, da so njena spodbuda tudi ljudje, ki so toliko dosegli in toliko dali Celju. Tjaša Žohar, prav tako prejemnica kristalnega celjskega grba pa, da je izjemno ponosna in da želi biti zgled, da lahko mladi ne le dosežejo, ampak tudi presežejo svoje cilje.

 

Celje se lahko postavlja z odličnimi ljudmi, ustvarjalci, ljudmi, ki nesejo ime Celja s svojimi zgodbami, usodami in karierami  v širni svet.

 

 Kulturni del prireditve so oblikovali Komorni dekliški pevski zbor Gimnazije Celje – Center pod umetniškim vodstvom Davida Preložnika, glasbenik Uroš Perić, plesalka Gea Erjavec in glasbena skupina LPS, ki bo Slovenijo zastopala na izboru za pesem Evrovizije, ter moderator, novinar Luka Žerjav. Prireditev je režiral celjski pesnik in snovalec prireditev Kristian Koželj.

 

Srečno Celje!

vir: moc&vtc

Foto: Andraž Purg&VTC