Državnost včeraj za danes in jutri« danes v Laškem: »Zdravica je pri nas na knjižni omari doma«

Včeraj  je v Laškem kulturnem centru, v okviru vsakoletnega cikla omizij  »Enotni v zmagi«, v organizaciji OO VSO Laško,  potekalo pogovorno  omizje pod naslovom »Državnost včeraj za danes in jutri« in  je pritegnilo lepo število obiskovalcev in domoljubov, ki so iz ust odločnih  govorcev slišalo marsikaj, tudi kaj takega na kaj smo pozabili, pa ne bi smeli. O domoljubju in o tem kako bi mogli čutiti svojo domovino in ustvarjati in vzdrževati državo, ki jo imamo ali jo hočemo imeti.

Domovina je duhovna kategorija, država pa je materializacija le tega. Država deluje ko so na oblasti tisti, ki so nam všeč, pa tudi  takrat ko temu ni tako. Zdaj  je trenutek zelo primeren za to da se vprašamo o njej o tem kakšna je bila ko je nastajala, kakšna je bila včeraj, kakšna je danes in kakšno si jo želimo, da bi bila v prihodnje.

 

Kaj imamo trenutno?

Trenutno,  morda  zaradi neznanja, servilnosti, samovšečnosti ali pomembnosti nepomembnih v aktualnem času, imamo vse drugo le demokracijo ne, bolj bi jo imenovali »demokratura«, ki jo ponazarja osebnost ali združba pod imenom »demokreatura«.  Trenutno stanje in problemi ter izzivi družbe  na področju zdravstva in življenja ne morejo biti ne levi in ne desni. Tako tudi domovina in država  morata biti mesto kjer živijo in ustvarjajo  vse generacije in ne  samo privilegiranci in  izbranci.

Država se ne sme zlorabljati, njene institucije in atribute pa dajati na razpolago ljudem  čigar početja niso bila državotvorna in vseslovenska. To je primer čiste zlorabe, ko rablju lastnih ljudi nameniš  čast in slovo ki je roganje tej taisti državi.  Pa mene nobeden ni vprašal  če se jaz strinjam s tem. Temu se reče uzurpacija. Glede na okoliščine v katerih živimo je nekaj  zavrženega in antidržavno,   nedržavotvorno, nemoralno in žaljivo za državljane.  Zato smo dolžni sami odreagirati ko nam nekdo pred lastnimi očmi sesuva državo skozi sesuvanje naših lastnih življenj. Takrat je potrebno ljudi združiti, da stopijo skupaj, da se oblast zgane, celo da prekliče ali požre dano obljubo določeni »kasti« s katero se ohranja na svojem nezasluženem  »piedestalu« napoleonovskega vladanja.  Ljudi znajo in se zmorejo združiti, opozoriti in zdržati. Četudi bo trajalo.  Rezultat bo.

 

Država, državnost, kako nam kaže danes?

Eden glavnih vzrokov, da  je danes pri nas drugače kot v nekaterih državah srednje Evrope, je ta da je slabo ali  sploh ni bila izpeljana lustracija.  Trenutek ob osamosvojitvi in neposredno po tem je ostal neizkoriščen. Preveč romantike je bilo in premalo političnega realizma.  Pa tudi   naivnosti in zaupanja v človeka, domoljuba, patriota, ki v resnici ni bil ali pa ga je premalo.  Kot da je bilo premalo samozavesti in iskrenega čutenja nove, naše domovine in države.  Prav tako tega čutenja moramo izkazovati na vesel, duhovno bogat in plemenit način in ne s pomočjo žalostink in trpečih napevov in z globoko bolečino. “Celo tako, da imamo zdravico na svoji knjižni omari doma, kot je pri nas doma”, meni dr. Tina Bergant. Na tem moremo delati.  Danes več kot trideset let po tem moramo, smemo in je nujno delati na tem. Imeti generacije, ki se ne smejo sramovati svojega pristnega čutenja domovine in države.

 

Ali smo morda na vmesni poti malo zašli?

Morda. Mogoče. Zelo verjetno smo preveč in naivno pričakovali da se bo to zgodilo, naivno verjeli v posameznika in takšno čutenje idealizirali. Ob vsej tej romantičnosti, zasanjanosti in vznesenosti nismo stopili še bolj skupaj in izpeljali  očiščenje ali lustracijo.  Če bi bili manj evforični in bolj racionalni, bi morda bili bolj uspešni v izgradnji današnjega časa. Tako da, kot  je rekel Pavel Rupar, tisti znameniti Kučanov »jutri je nov dan«, ki bi naj veljal že naslednji dan, takrat 26.junij 1991, še ni nastopil. Še čakamo na ta nov dan. Več kot 30 let.

Slovenija, pred 32 leti ob njenem nastanku, je bila kot pravi dr. Tina Bregant, »kot zelo zaželen otrok, ki se ga je samo ujčkalo in nič pripravljalo za realno življenje in na morebitne pasti odraščanja. To smo zamudili oziroma malo zaspali.  In potem se zgodi, naša 30 letnica s zaljubi,  brez občutka ogroženosti in odide z napačnim« ali drugače  povedano državo  državljani prepustijo napačnemu v vodenje in upravljanje. Prav tato se je treba usesti in se resno pogovoriti o naši » 30 letnici« Sloveniji. Zdaj je pravi čas.  Čas ko se moramo pobrati, stopiti skupaj in iti naprej k boljšemu jutri. Da bo le čimprej boljši jutri za vse.

 

Pozdravna nagovora sta imela Marko Šantej, župan Laškega, ki je z izbranimi besedami povedal tudi o tem kaj to pomeni za nas da imamo lastno državo in Srečko Javornik, predsednik OO VSO Laško, ki je dejal, da do države moramo imeti stalni aktivni odnos.

 

Kulturni program so pripravili in izvedli Rimski ljudski godci pri KD Rimljan iz  Rimskih  Toplic.

 

Vane T.  Costa