Dr. Peter Gregorčič: “Politiki moramo delati za dobro ljudi, jim vlivati upanje in uresničevati obljube”

Peter Gregorčič je oče štirih otrok, doktor fizike in izredni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Kaj meni o sebi?

Vsak izmed nas je po svojih močeh dolžan prispevati k skupnemu dobremu, saj smo vsi deležni sadov uspeha družbe, v kateri živimo. To je moje življenjsko vodilo, zato se ob akademski karieri kot aktivni državljan že več kot desetletje trudim za večjo pluralnost na področjih svobode izobraževanja in svobode medijev.

Na področje aktivnega državljanstva sem vstopil kot so-pobudnik za presojo ustavnosti financiranja zasebnih osnovnih šol z javnoveljavnim programom. Ustavno sodišče nam je pritrdilo in določilo, da morajo za obvezni javnoveljavni program zasebne šole prejeti enako javno financiranje kot državne. Centri moči, ki delujejo izven demokratičnih institucij, in obvladujejo šolstvo, so takrat zatrjevali, da bo to pač še ena od tistih odločb ustavnega sodišča, ki nikoli ne bo uresničena. A po dolgih sedmih letih smo uspeli. Zakonodajalec je v času tretje Janševe vlade z minimalno večino, pa vendar, končno upošteval to obvezno odločbo sodišča.

Leta 2022 sem bil izvoljen za predsednika Programskega sveta Radiotelevizije Slovenija. Imeli nismo niti meseca dni miru. Stare politične strukture, ki obvladujejo ta javni zavod še iz časov socializma in ga uporabljajo za krojenje javnega mnenja po lastni meri, so takoj vzpodbudile proteste in stavke. Politika in izbrana civilna družba sta se jim nemudoma pridružili. Spisali so novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija in pod terminom »depolitizacija« po zgledu neliberalnih režimov na Madžarskem in Poljskem na javnem zavodu RTV SLO izvedli politično kadrovsko čistko.

“Znova sem stopil v bran demokraciji. Kot prvopodpisani sem vložil pobudo za presojo ustavnosti sporne novele zakona o RTV Slovenija. Ustavno sodišče, ki je depolitizacijo najprej zadržalo, je nekaj mesecev kasneje klonilo pod pritiski in poljubilo roko politiki. Nato je zadevo pospravilo v predal. Čeprav gre za absolutno prednostno zadevo, ustavni sodniki že skoraj leto dni o sporni noveli zakona o RTV Slovenija ne odločajo”.

Pritožili smo se tudi na Evropsko komisijo in Evropsko sodišče za človekove pravice. Evropsko sodišče nas je napotilo na slovensko ustavno sodišče, Evropska komisija pa se najprej sploh ni odzvala. Ko smo izvedli javni pritisk, pa nam je sporočila, da iz njenega poročila o stanju pravne države v Sloveniji sledi, da je s to novelo zakona vlada Roberta Goloba uresničila njena priporočila. Evropska komisija je torej politizacijo slovenskega nacionalnega medija podprla in celo pohvalila, čeprav je enaka dejanja na Madžarskem in Poljskem znala obsoditi. Doletelo me je bridko spoznanje, da Evropska komisija ne sledi pravu in načelom demokracije, ampak zasleduje izključno svojo politično agendo. Ena merila uporablja za »naše« in druga za »njihove«.

To nesprejemljivo ravnanje, ki vodi v razkroj evropske integracije, me je spodbudilo, da iz civilne sfere aktivnega državljanstva prestopim med odločevalce, torej v aktivno politiko.

 

Potrebujemo močno, varno in gospodarsko uspešno Evropo

Evropa ima na področjih vladavine prava in demokracije težave z dvojnimi merili, na področju nezakonitih migracij vlada kaos, ukrepi za zeleni prehod pa šibijo naše gospodarstvo ter uničujejo evropskega kmeta in s tem našo prehransko varnost.

 

Zaradi zgrešene evropske in slovenske politike glede migracij se mnogi v svojem domačem kraju ne počutijo več varno. Vsaka od evropskih držav po svoje uvaja nadzor na svojih nacionalnih mejah, kar ruši eno od temeljnih pridobitev Evropske unije. Evropa mora preprečiti nezakonite migracije. Do njih moramo imeti ničelno toleranco. O tem, kdo vstopa na naše ozemlje, morajo odločati države članice in ne tihotapci.

 

A to ne pomeni, da so vsi tujci nezaželeni. Evropa ima namreč veliko težavo, naše prebivalstvo se hitro stara, podmladka pa imamo premalo. Statistika neusmiljeno kaže, da bo v Sloveniji čez 25 let zaradi premajhne rodnosti brez priseljevanja za več kot četrtino milijona manj delovno aktivnih ljudi, kot jih imamo danes. Te številke so zastrašujoče in napovedujejo zelo velike težave. Podjetja namreč ne bodo imela dovolj delovne sile, zmanjkalo bo tudi zdravnikov, oskrbe za naše starostnike preprosto ne bo. Starajoča Evropa ima zato dve rešitvi.

 

Najprej, poskrbeti moramo za naše družine in s tem za večjo rodnost. Politika mora stati ob strani družinam s spodbudami in tudi z ukrepi. Žal trenutna vlada na tem področju nima nobene strategije. Celo več, vlada Roberta Goloba je ukinila Urad za demografijo, čeprav Evropska komisija državam članicam priporoča, da zaradi opisanih projekcij manjšanja števila delovno aktivnega prebivalstva ustanovijo posebno ministrstvo za demografijo.

 

Druga rešitev za slabo demografsko sliko pa je zakonito, kontrolirano priseljevanje. To pomeni, da o tem, kdo vstopa na naše ozemlje, odločamo sami. Ljudje, ki prihajajo k nam, morajo spoštovati nas in našo kulturo, mi pa moramo poskrbeti za njihovo ustrezno integracijo. Le tako bomo lahko tudi v prihodnje skupaj gradili Evropo, ki bo podpirala evropski način življenja.

 

Migracije pa niso edina težava Evropske unije. Zaradi idealiziranja zelenega prehoda je vse več birokracije in regulacije. To uničuje slovenskega kmeta in ovira razvoj njegovega kmetovanja na način, ki ga je slovenski človek razvijal skozi stoletja. Po statističnih podatkih se v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih število kmetij zmanjša v povprečju za skoraj tri na dan. Če torej ne bomo pomagali slovenskemu kmetu, bomo ogrozili našo lastno prehransko varnost. Spremenila se bo tudi naša krajina. Danes obdelana zemlja bo postala opuščena in zaraščena. Tega ne smemo dopustiti.

 

Primer pretirane evropske regulacije je prepoved prodaje novih avtomobilov na bencin ali dizel po letu 2035. Tako prepoved je na pobudo Evropske komisije v tem mandatu sprejel Evropski parlament. Kot fizik in inženir sem prepričan, da so takšne prepovedi povsem nesmiselne. Nihče od nas se v službo ne vozi več s kočijo, čeprav tovrstne oblike mobilnosti v preteklosti nismo prepovedali. Na tem preprostem primeru vidimo, da takrat, ko nova tehnologija dovolj dozori, staro samodejno izpodrine.

Prepovedi torej niso potrebne, pač pa potrebujemo inovacije in razvoj novih tehnologij, ki se bodo same uveljavile. Ne želim si Evropske unije, katere največji dosežek je ta, da ne morete odtrgati zamaška s plastenke. S tem ne bomo rešili okolja, bo pa to potopilo naše gospodarstvo.

Idealiziranje zelenega prehoda je tudi močno povišalo zneske na naših položnicah za elektriko. Slovenci potrebujemo stabilno in cenovno dostopno oskrbo z energijo. Predvsem pa mora biti zeleni prehod postopen in vzdržen. Kot fizik vidim prihodnost v jedrski energiji, ker predstavlja stabilen in okolju prijazen vir energije, ki je cenovno dostopen vsem.

 

Kot evropski poslanec ne bom tiho

 

Če mi boste zaupali svoj glas in me izvolili v Evropski parlament, se bom zavzemal za varno Evropo, za slovenskega kmeta, za energetsko neodvisnost, za konkurenčno gospodarstvo, za svobodo govora in demokracijo, za solidarnost, za evropski način življenja in za interese Slovenije. Predvsem pa nikoli ne bom tiho. O dogajanju v Evropski uniji bom glasen v Bruslju in v Sloveniji. To namreč pogrešam pri vseh slovenskih evropskih poslancih, ki trenutno zaključujejo svoj mandat. Tudi zaradi tega lahko naša vlada v celoti uveljavlja nekatere povsem zgrešene evropske uredbe in ob tem doda še kakšno svojo omejitev. To je pot v neuspeh, ne v uspeh.

V svojem mandatu si bom prizadeval, da bomo Slovenci znova čutili Evropo tako, kot smo jo doživljali pred dvajsetimi leti. Želim si, da bi se znova počutili Evropejce s slovenskim srcem, videli in razumeli prednosti Evropske unije in začeli verjeti, da lahko tudi Slovenija pomembno vpliva na skupno evropsko prihodnost.

Prepričan sem, da smo politiki našim ljudem dolžni vlivati to upanje in dajati ta optimizem. In predvsem trdo delati, da izpolnimo naše obljube in upravičimo vaše zaupanje.

 

Vane T. Costa

 Foto:  Peter Gregorčič (OA)