Dr. Ivan Štuhec: Šarec lahko postane PV, Sloveniji pa bo vladala globoka država

V prvi povolilni oddaji Sreda v sredo je bil sogovornik moralni teolog dr. Ivan Štuhec. Sam ocenjuje, da je  nedeljski razplet predčasnih volitev, na katerih je zmagala stranka SDS Janeza Janše,  prinesel neke vrste pat pozicijo. »Že zgodba o vse manjši udeležbi na volitvah se ponavlja iz enih v druge volitve. Nanjo se sicer opozarja, vendar nihče ne stori ničesar, da bi se kaj spremenilo. Seveda, spremembe niso možne  od danes na jutri, potrebnih bo kar nekaj ukrepov, ki bodo krivuljo udeležbe volivcev obrnili na plus. Kar pa se volilnega rezultata tiče, so se tokrat napovedi javnomnenjskih raziskav izkazale za točne. Le pri repu je bilo nekaj negotovosti, kdo se bo oziroma se ne bo oziroma kdo bi se lahko, pa se ni uvrstil v parlament. Recimo, SLS bi se lahko, pa se ni uvrstila v DZ.

Nobenega dvoma pa ni, da je premočno zmagovalec volitev Janez Janša oziroma njegova stranka SDS. Dodal bi, da gre pri tem tudi za njegovo osebno zmago po vsem tem, kar se mu je dogajalo v preteklosti. Poskušalo se ga je povsem izločiti iz politične bitke, vendar se je vrnil skozi široka vrata. To pa mu ne pomaga veliko, glede na rezultat ostalih konkurenčnih strank. Velika razlika med volilnim izplenom Janševe SDS in LMŠ Marjana Šarca je sicer velik plus, vse kar sledi, pa se kaže kot velik problem, sklepanje koalicije pa bo izjemno težavno. Velika poraženca teh volitev sta Miro Cerar in Karel Erjavec, zanimivo pa, da ne tudi Dejan Židan. Celo več, Židan, ki je bil del Cerarjeve koalicije, je celo izboljšal svoj rezultat, kar je nadvse nenavadno. Koalicija, ki je bila »kaznovana«, zato bi pričakoval, da ta »kazen« doleti vse deležnike koalicije, kratko pa sta potegnila le Cerar in Erjavec, Židan pa ne. Izgleda, da ima Židan svojo dokaj stabilno volilno bazo, ki ga je podprla. Vse to, kar se je dogajalo na relaciji LMŠ,  SMC, SD in  Levica…..to pretakanje glasov se je dogajalo zadnja dva tedna pred volitvami, zlasti po tem, ko se je z nastopi Marjana Šarca  na različnih TV soočenjih pokazala njegova nekompetentnost se mu je volilno telo pričelo premikati v korist ostalih treh strank. Tako smo dobili dokaj izenačene rezultate med temi  štirimi strankami. Glede na to, da so Marjanu Šarcu javnomnenjske napovedi po predsedniških volitvah kazale zmagovite odstotke, se prav v njegovem primeru vidi, kako se volilno telo premika in se odloča za bolj etablirane stranke, in to za leve stranke, kar pomeni, da je Marjan Šarec posegel v levo volilno telo.

Stranka SMC Mira Cerarja je doživela velik poraz, glede na to, koliko poslanskih položajev je imela v dosedanjem sklicu parlamenta. V javnomnenjskih raziskavah je SMC kotirala še nižje, so po preštetih glasovih  izražali zadovoljstvo, da so presegli predvolilne napovedi. Vendar, če nenadoma padeš iz 36 poslanskih sedežev na vsega deset, je to zanje katastrofa, ki pa je nihče v slovenski javnosti tako ne dojema. Kar zadeva Desus kot tretjega koalicijskega partnerja, je nelogično, da predsednik stranke izpade iz parlamenta, stranka pa v njem ostane. Odgovor je morda v tem, da so bili nekateri kandidati lokalno bolj prepoznavni, Erjavec pa v svojem volilnem okraju ni tako priljubljen. Verjetno mu je tudi škodovalo njegovo povezovanje z Jankovičem, kar tudi Goran Dragič ni mogel popraviti. Erjavec je na nek način zasluženo tam, kjer je, torej pred vrati parlamenta. Upajmo, da bo ostal tudi izven operativnega dela izvršilne oblasti! V zadnjem mandatu je naredil dovolj škode in ni treba, da jo dela še naprej! Tisti, ki jim je znova obljubljal, kako bo poskrbel za njih, so te prazne besede prepoznali, mu obrnili hrbet in glasovali za druge levosredinske stranke, tudi za Alenko Bratušek. Po svoje me čudi, da Alenka Bratušek ni prišla v parlament. Ker je svojo stranko personificirala, pa tudi njeni nastopi niso bili slabi, nekateri celo dobri. Povsod je bila zelo jasna, kratka in konkretna, zato je res nenavadno, da ni bila izvoljena. Kakorkoli že, obema strankama, kjer sta predsednika ostala pred vrati parlamenta, je cena bistveno padla. Bosta pa se oba potegovala, da njuni stranki stopita v koalicijo, da sama zasedeta kak ministrski resor  v vladi.

Stranka SDS je v vseh osmih volilnih enotah pobrala največ glasov, tudi njeni kandidati so v vseh volilnih okrajih na vrhu. Je slovenski volilni sistem res tako invaliden, da na nek način tepe zmagovalca.

Slovenski volilni sistem je ena velika katastrofa, le želimo si lahko, da se bi ta volilni sistem spremenil. Na žalost, pri devetih strankah v parlamentu je to misija nemogoče, ker je malim strankam napisan na kožo. Mnogi tudi na njegov račun preživijo od enih do drugih volitev. Ne delajo nič, država pa jim plačuje mesečno apanažo. To bi bila prva zadeva, ki bi jo bilo potrebno ukiniti. Strankarska razpršenost v dvomilijonskem narodu pa je svojstvena karikatura demokracije. Nekdo je namerno naredil takšno zakonodajo zato, da s tem tudi diskreditira vlogo strank. Danes imamo v parlamentu le tri stranke, ki imajo daljšo tradicijo, SDS, SD in NSi, vse ostalo pa pride in odide v pozabo, na enih volitvah doseže visok rezultat, na naslednjih opa je v parlamentu ni več. Tu ni resno, tovrstna karikatura demokracije gre na mlin tistim, ki so nasprotniki strankarskega sistema, ki v strankah iščejo krivce za vse. Dejstvo je, da  naš sistem ne omogoča strankarskega življenja in razvoja, s tem pa tudi ne omogoča razvoja politične elite. Pri nas pa lahko vsak, ki ima pet minut časa oziroma pride mimo, lahko postane ne le poslanec, ampak tudi premier. Lepo vas prosim, to sploh ni resna država, ko na vsakih volitvah dobi za premiera osebo, ki je prvič prišla v parlament. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo preprosto razgradili to državo, nas pa več nihče ne bo sprejemal kot kredibilnega sogovornika.

In kar je najpomembnejše, v takem volilnem sistemu  kvalitetni kadri niso pripravljeni vanj stopiti, ker naprej vedo, da bodo na koncu izpadli »budalo,« čeprav so se dela lotili z vso resnostjo in odgovornostjo.

To nam je po svoje potrdila zasedba poslanskih obrazov vladajoče koalicije, Vse kar so morali vedeti, je bilo, kako se pritisne tipka »za« ali »proti«?

Gotovo, tudi sam sem na več javnih prireditvah povprašal prisotne ali vedo našteti vsaj polovico priimkov aktualnih ministrov Cerarjeve vlade. Odgovor je bilne ne vemo! Morda vemo našteti vsaj pet priimkov poslanskih novih obrazov, ki so se v Parlamentu izkazali? Ne, ne vemo, ker jih ni! In če bomo še naprej šli po tej poti, bomo državo preprosto zapravili.

Kako ocenjujete presenetljivo visok odstotek glasov, ki jih je prejela stranka Levica Luke Mesca?

To bi pripisal večji udeležbi mlajših generacij na volitvah v razmerju do ostalih starostnih skupin. Rečeno drugače, mlada generacija je tokrat bolj volila kakor sicer. Ta generacija je bolj leva, ima bolj idealistične predstave o svetu, veliko pa je tudi zapeljanih. Vsa slovenska politologija je usmerjena v skrajno levico in anarholiberalizem. Ne sme nas začuditi, da mladi tako razmišljajo, ker idejno moč črpajo iz FDV in FF.

Se lahko Dejanu Židanu, ki je v tem predvolilnem času nastopal s parolami, ki so bile bolj leve od Levice, zgodi trenutek, ko bo njegovo SD Levica preprosto prevzela?

Gre za sorodstveno povezanost strank, prej ali slej bo to ena stranka.

V predvolilni kampanji so vse levosredinske in leve nastope gradile na antijanšizmu, Dejan Židan se je celo proglasil za obrambni steber proti Janševi orbanizaciji Slovenije.

Poglejte, vse dosedanje volitve so po svoje zaznamovale afere. In v teh aferah je bil Janez Janša glavna tarča. Očitno je globoki državi tega streliva zmanjkalo, zato niso mogli skonstruirati nove afere, zato pa so skonstruirali napad na Janšo v tem smislu, da nihče ne bo z njim sodeloval, ker naj bi bil ekstremist. To so kot papige ponavljali vsi dominantni mediji, novinarji in novinarčki, ki so vredni ali pa niso vredni tega imena. Vsa diskusija na soočenjih o problemih, ki se jih moramo lotiti v tej državi, je bila drugotnega pomena, kajti prevladovalo je, kdo bo bolj glasno zavračal sodelovanje z Janšo. Za primer soočenja na nacionalni TV. Najprej so vse vsi izrekali proti sodelovanju z Janšo, ker da svojo kampanjo gradi na migrantih, že naslednji hip pa vsi pripoznajo, da je problem migrantov realen in resen. Ker pa je na to opozoril Janša, je to zanje nesprejemljivo, ko pa sami to povedo, pa je to sprejemljivo. Očitno se je ta predsodek pred Janšo v slovenskem prostoru tako prijel da funkcionira, pri čemer  gre seveda »zahvala« tudi medijem, ki znova in znova generirajo famo o Janševem ekstremizmu. Tudi danes po volitvah vsi ti dominantni mediji uporabljajo to antijanševsko logiko in   iščejo različne koalicijske kombinacije, seveda  vse brez Janeza Janše.

Že v nedeljo, ko še vsi glasovi niso bili prešteti, so novinarji in politični analitiki seštevali, odštevali, množili in delili, iskali najbolj optimalne kombinacije, s kom lahko vlado oblikuje Janez Janša, če ne on, kako se bo tega lotil Šarec. Ni najbolj verjetna tretja varianta in to so predčasne volitve?

Če lahko sedanjost presojamo na osnovi preteklosti, ker je to edino merilo, ki nam omogoča presojati sedanjost, vemo, da smo imeli zmagovalca Jankoviča, ki ni bil sposoben sestaviti koalicije. Danes imamo zmagovalca Janeza Janšo, ki je bil sposoben sestaviti koalicijo, ko je ni uspel Jankovič. Vemo, da je bila tista koalicija šibka, ker je lahko vsak trenutek nekdo iz nje izstopil, kar sta na koncu naredila Virant DL in Žerjav SLS in je vlada padla. Volilni rezultat kakršnega imamo, ne glede na to, kdo bo sestavljal koalicijo, nam jamči, da bomo imeli predčasne volitve.

Se lahko pojavi kak Pucko?

Vse se lahko zgodi. Vemo, da med SMC in SD  dosedanje koalicije ni bilo kdo ve kako velike ljubezni, ker je bil SD agresiven, tudi v materialnem smislu, ker so poskušali pobrati čim več denarja, pa tudi v kadrovskem smislu, ko so nastavljali svoje kadre, kar je pri nekaterih v SMC prižigalo alarmne luči.

Kar zadeva Marjana Šarca in njegovo priseganje, kako ne boš šel v koalicijo z Janšo, ker da ne želi imeti opravka s starimi obrazi, ker želi z novo generacijo oblikovati politiko. Toda ni le Janša stari obraz, to je tudi Židan in njegovo SD, ki je stara 70 let. Tu je tudi Desus, kjer že njihov »emšo« pove, za kakšno generacijo gre. Alenka Bratušek je bila predsednica vlade, torej je tudi »stari« obraz, sem lahko prištejemo še Cerarja., Zato se na koncu vprašam, s kom za vraga pa bo Marjan Šarec sestavljal koalicijo, če v njej noče starih obrazov, ki so že imeli priložnosti, pa jih niso izkoristili? Ali pa to velja zgolj za Janeza Janšo?! Če bi nekdo v predvolilnih soočenjih Šarcu postavil to vprašanje, mislim, da bi kljub humorju, ki ga premore, ostal brez besed. Izkazalo bi se namreč, da hoče imeti levo koalicijo, ker je tudi sam levičarska stranka, ki vodijo strici iz ozadja globoke države, ki se trudi ustoličiti antijanševsko alianso. Zakaj pa ga je globoka država podprla kot predsedniškega kandidata in ga podpira tudi vso to obdobje do volitev kot anti Janševega kandidata. Šarca so medijsko »naredili« iz nič, v interesu globoke države.  Formalno bi Šarec res lahko postal predsednik vlade, Sloveniji pa bi  vladala  globoka država.