Davčne zatajitve in pranje denarja

Na današnji novinarski konferenci na Policijski upravi Maribor, sta Robert
Munda, vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor in
Damjana Slapar Burkat, vodja Sektorja za preiskave na Generalnem finančnem
uradu, predstavila potek kriminalistične preiskave suma davčnih zatajitev
in suma pranja denarja ter dosedanji predkazenski postopek, ki ga usmerja
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru:
Varovanje finančnih interesov Republike Slovenije in EU je ena od temeljnih prioritet dela Policije. Tudi zato je Sektor kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v okviru obsežnega predkazenskega postopka izvedel aktivnosti preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.

Tako  so  na območju policijskih uprav Maribor, Celje, Ljubljana in Koper, na podlagi odredb sodišča na 17 naslovih opravili skupno 31 hišnih preiskav poslovnih  prostorov,  stanovanjskih prostorov in osebnih avtomobilov, kjer so  iskali  poslovno  dokumentacijo  in  druge  materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku.

Preiskava,  ki  jo  usmerja  Okrožno  državno tožilstvo v Mariboru, poteka v smeri  utemeljitve  sumov  storitve  kaznivega  dejanja  Davčne zatajitve v hudodelski  združbi  po 249. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), za katero je predpisana  kazen zapora od 3 do 12 let in kaznivega dejanja Pranja denarja v  hudodelski  združbi  po  245.  členu KZ-1, za katero je predpisana kazen zapora od 1 do 10 let.

V  zvezi  s tem je bilo pridržanih 14 osumljencev, 6 osumljencev pa je bilo včeraj  s  kazensko ovadbo privedenih k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njih odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu.
Osumljeni  so  kazniva dejanja izvrševali daljše obdobje na način, da so se združili  v  hudodelsko  združbo,  ki  je  zlorabljala gospodarske družbe z namenom  utaje  DDV  pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav Evropske  unije.  Vsak  član  te  hudodelske  združbe je imel pri tem svojo natančno  vlogo, bodisi pri zagotovitvi ustrezne gospodarske družbe, dobavi blaga,  prevozu blaga, skladiščenju blaga in dostave blaga končnemu kupcu v tujino.  V  ta  namen  so  ponarejali  poslovno  dokumentacijo, s katero so davčnemu  organu dali lažne podatke o dobavah in prodaji tega blaga znotraj Evropske  unije  in pri tem uveljavljali oprostitev plačila davka na dodano vrednost.  T.i. antikorozivna sredstva so po nakupu pri Madžarski družbi iz
Slovaške  z  lastnimi  cisternami odpeljali najprej na 2 lokaciji na širšem območju  Maribora,  kjer so celotno blago prečrpali v cisterne in mu dodali aditive  oz.  biodiesel,  s  katerim so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti  pogonskega  goriva  (diesel),  nato  pa so to blago na črno, kot pogonsko  gorivo  diesel  prodali  v  Italijo medtem, ko so Finančni upravi Republike Slovenije z izdelavo ponarejene dokumentacije prikazovali, da naj bi  blago, ki so ga kupili pri gospodarski družbi na Madžarskem, prodali na
območje Cipra, Bolgarije in Malte.

Kriminalisti so ugotovili, da so se kazniva dejanja izvrševala prikrito, z namenom  preslepitve  Finančne uprave Republike Slovenije, v ta namen pa so zlorabljali  gospodarske  družbe,  ki  imajo  vse  lastnosti t.i. slamnatih družb, za direktorje teh družb pa so postavili »slamnate direktorje«.

Zato  so  za  dokazovanje  kaznivih dejanj pri preiskavi izvajali prikrite
preiskovalne ukrepe. S  temi  kaznivimi  dejanji so se v obdobju 4 let izognili plačilu davka na dodano  vrednost  v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za isti
znesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja.

Pri  izvedbi  vseh operativnih aktivnosti je sodelovalo 64 kriminalistov in policistov iz policijskih uprav Maribor, Ljubljana, Celje in Murska Sobota. Kriminalisti  Sektorja  kriminalistične  policije Policijske uprave Maribor so v predkazenskem postopku sodelovali tudi s preiskovalci Finančne uprave Republike  Slovenije,  saj  si  policija  na  tem  področju,  zaradi visoke prioritete  ter učinkovitega zbiranja dokazov in pregona vedno prizadeva za sodelovanje   z   vsemi  pristojnimi  nadzornimi  organi  in  institucijami Republike Slovenije.

Ob  hišnih  preiskavah  so  prav  tako ugotovili, da so osumljene osebe na krajih,  kjer  so izvrševali kazniva dejanja neustrezno ravnali z nevarnimi snovmi,  saj  niso  upoštevali  nobenih  predpisov o skladiščenju nevarnega blaga,  zato  so  inšpektorji  FURS  izvedli  postopke v skladu z njihovimi pristojnostmi.