SlovenijaV fokusuvremezgodovinaŽivljenje

Danes je najkrajši dan in najdaljša noč – zimski solsticij 22. december 2023

Zimski solsticij je pojav, ki se zgodi enkrat letno in označuje začetek zime na severni polobli Zemlje. V Sloveniji je letos zimski solsticij 22.12.2023. decembra.

Da bi razumeli zimski solsticij, je treba razumeti gibanje Zemlje okoli Sonca. Zemlja kroži okoli Sonca po eliptični poti in je nagnjena glede na svojo os. To nagnjenost povzroča spremembo v količini sončne svetlobe, ki doseže določeno območje Zemlje.

 

Zimski solsticij se pojavi, ko je Severni tečaj (najsevernejša točka na Zemlji) najbolj oddaljen od Sonca, kar pomeni, da je Severni tečaj najbolj nagnjen stran od Sonca. V tem trenutku je na severni polobli najkrajši dan in najdaljša noč v letu.

fotografija: Dall-e-3

V Sloveniji to pomeni, da bodo dnevi najkrajši in noči najdaljše. Po zimskem solsticiju se bo začelo postopno podaljševanje dneva, saj se bo Severni tečaj začel vračati bliže Soncu. To označuje začetek zimske sezone, ko so temperature običajno najnižje in narava počiva.

Zimski solsticij ima tudi pomembno kulturno in versko vrednost. Mnoge kulture praznujejo ta dogodek kot simbol ponovnega rojstva Sonca in začetka novega obdobja. V Sloveniji so nekatera tradicionalna praznovanja, kot je na primer krašenje božičnega drevesa, povezana z zimskim solsticijem.

fotografija: Dall-e-3

Naši predniki so zimski solsticij praznovali kot rojstvo svetlobe, globje so čutili krog življenja in še posebej ta sveti čas. Sedaj je resnično pomemben čas, da se ustavimo in globoko razmislimo o stvareh in občutkih, ki bi jih želeli odvršti ali spremeniti. To je čas, ko se lahko globje zazremo vase.

Zemlja bo v noči na 22. december praznovala posebno priložnost, saj bo na ta dan decembrski solsticij, s katerim na Severno poloblo prihaja nebesna zima.

Na severu bo ta noč najkrajša v celotnem letu, medtem ko bodo južno od ekvatorja ljudje doživeli najdaljši dan v letu.

Po sobotnem zimskem solsticiju se bo dan na severni polobli postopoma ponovno daljšal.

Zimski solsticij so naši davni predniki praznovali s kresovi in najrazličnejšimi obredi. Solsticij simbolično odpira vzpenjajočo se fazo letnega ciklusa.

Na najdaljšo noč v letu so častili boga sonca in mu v kresni ogenj metali brinove in lovorove veje. Ob zimskem kresu so v domovih visele veje bele omele, ki je bila za staroverce sveta zel. Domove so pogosto okadili s šopkom prižganih suhih žajblovih vejic.

Tudi sami si lahko na zimski solsticij pripravite manjši obred in pozdravite rojstni dan sonca in z njim nov cikel. Ta dan je primeren za refleksijo preteklega leta in razmislek o tem, kaj bi radi spremenili v svojem življenju.

Ob zimskem solsticiju začne Sonce nov sončni cikel. Žarki sijejo v temo in negujejo novorojeno življenje tam, kjer ga je treba gojiti. To se zrcali v naravi, saj so semena zakopana v temi Zemlje, da ponovno vzklijejo z življenja polnimi sončnimi žarki.

Zimski solsticij hkrati pomeni prvi zimski dan. V tem času doživljamo najdaljše in najtemnejše noči v letu ter najkrajše dni z najmanj dnevne svetlobe. Tema trenutno sicer zmaga nad svetlobo, a zimski solsticij pomeni prelomnico!

mib

 

 

Mogoče vam bo všeč

Več v:Slovenija