Charles Michel: »Voditelji EU se bodo k vprašanju odnosov s Kitajsko vrnili na junijskem vrhu«

Približevanje Evropske unije Kitajski bo ena od točk razprave voditeljev držav in vlad držav Evropske unije na vrhu konec junija. To je danes sporočil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ne da bi navedel več podrobnosti. Objava je prišla sredi diplomatskih razprtij, ki so jih sprožile pripombe kitajskega veleposlanika v Franciji, ki je podvomil o suverenem položaju držav, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze in so nekatere zdaj članice unije.

 

Evropski blok si že dolgo prizadeva za enotno stališče do Kitajske glede na njeno rastočo gospodarsko in vojaško moč ter v luči partnerstva z Moskvo v času nenehne ruske agresije na Ukrajino. Predsedniki in premierji sedemindvajseterice so o tem razpravljali oktobra lani, vendar niso sprejeli sklepov, ki bi nakazovali potek odnosov s Pekingom. Michel je po vrhu izjavil, da EU ne sme biti naivna v odnosu do Kitajske, hkrati pa se je treba izogibati stalni konfrontaciji.

 

“Politika EU do Kitajske bo na dnevnem redu našega junijskega Evropskega sveta,” je danes na Twitterju sporočil vodja vrhov EU. “Ministri za zunanje zadeve bodo to razpravo pripravili pod vodstvom visokega predstavnika (vodje diplomacije EU) Josepa Borrella,” piše v njegovem prispevku. Zasedanje Evropskega sveta je predvideno za 29. in 30. junij.

 

Michel je to napovedal v času, ko so Borrell in vodje diplomacij držav EU v petek obsodili izjavo kitajskega veleposlanika v Parizu. Lu Shajie je v intervjuju za televizijo LCI podvomil o suverenosti držav, kot je Ukrajina, ki so se osamosvojile po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Hkrati veleposlanik ni hotel povedati, da je polotok Krim, ki si ga je priključila Rusija, po mednarodnem pravu pripada Ukrajini. Ta(kitajski veloposlanik) je posplošil, da države ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze nikoli niso podpisale razdružitveni sporazum  z nekdanjo federalno državo in  razglasili deklaracijo o svoji neodvisnosti.

 

Besede so povzročile ogorčenje predvsem v Kijevu in baltskih državah v kontekstu prizadevanj Kitajske za nevtralno ravnanje v zvezi z rusko agresijo na Ukrajino. Odnos Pekinga do vojne je le eden od mnogih elementov, ki se odražajo v razpravah o odnosih z EU, poleg napetosti glede Tajvana ali evropske odvisnosti od kitajske industrije. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden v Evropskem parlamentu dejala, da bi si morala EU prizadevati za omejitev tveganj v odnosih s Kitajsko, ohraniti pa mora partnerstvo v gospodarstvu in znanosti.

Kitajska bi rada bila velika, všečna in netaktna. Evropa pa taktna. In odločna. Vmes pa diplomatski pingpong.

Vane T. Costa

Vir: vtc&čtk

Foto: Flickr/Nea Demokratia