Udeleženci okrogle mize o gostinstvu na Celjskem sejmu(foto: Tegov)
Dogodki in prireditveGospodarstvoGospodarstvoLokalnoSlovenijaTurizem

Celjski sejem 2023-“Okrogla miza na Celjskem sejmu: Križi in težave celjskega gostinstva. Tudi o izzivih.”

Na Celjskem sejmu,  je včeraj, ob odprtju petih pomladnih sejmov,  bila organizirana  okrogla miza o izzivih v gostinstvu. Ta panoga je med tistimi, ki je najbolj občutila posledice covida, že pred epidemijo se je spopadala s številnimi izzivi, predvsem pa je trenutno največja težava pomanjkanje  kadra.  Sedaj še bolj.

Na okrogli mizi so ob županu sodelovali še Peter Pišek, predsednik celjske območne Obrtno-podjetniške zbornice, Dejan Kolar, predsednik zbornične sekcije za gostinstvo in Iztok Leskovar, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Okrogle mize se je udeležilo kar nekaj znanih celjskih gostincev, ki so del ponudbe in tudi z vsem kar spremlja to  njihovo prizadevanje za uspešno realizacijo le te.

Peter Pišek, predsednik celjske območne Obrtno-podjetniške zbornice.

Peter Pišek, predsednik celjske območne Obrtno-podjetniške zbornice, je o stanju v gostinstvu dejal da: »Vse pogoje imamo za izboljšanje stanja ponudbe v mestu in okolici. Mestni marketing mora svojo vlogo opravljati permanentno.  Ponudnike za dogodke ki jih ni malo se morajo povezati in delovati kot celota in ne kot konkurenca. Kovid  je naredil korenit zasuk v gostinstvu, na slabše, kjer so bili prvi na udaru pri vseh omejitvah.  V tem času se je zgodil odliv kadra, začasno , kasneje pa mnogo teh ki so odšli so bili za vedno izgubljeni za gostinstvo. Tuja delovna sila je morda zasilni  izhod, ni pa bistvo rešitve. Gostinec in gostinstvo sta področje dela, ki  je težavno pa vendar daje zadovoljstva in učinek na dolge proge. Če si rojen kalkulant ki gleda koliko bo delal in koliko zaslužil, brez da se poglobi v dejavnost in lastno delo, ni dodana vrednost v poklicu in dejavnosti«. Skratka, vlagati na dolge proge v razvoj in ohranjanje in ne težiti k hitremu zaslužku.

Iztok Leskovar, ravnatelj SGŠT

Mnogokrat se veliko govori, seveda ko je govora o gostinstvu, da kadri, ki prihajajo iz šol  ne znajo nič. Da so programi sami sebi cilj. Vsak  ki se odloči za gostinstvo mora bi ti za to pred tem in ne da šele med šolanjem. Mnogokrat se kadri ko pridejo k bodočem delodajalcu, pogajajo o plači in ne o delu kar je absurd. S druge strani e šole trudijo ohraniti programe in pridobivati nove, da sploh preživijo. Iztok Leskovar, ravnatelj SGŠT, pravi da celjska gostinska šola edina šola v Sloveniji, ki  izkorišča 20 odstotkov variabilnega programa, da je namenjen posluhu bodočim delodajalcem za kadre ki bodo vstopili v svet gostinstva. Svet ki ima veliko lepega in veliko pasti. Je treba znati, vedeti, delati in  ustvariti prihodnost v tem poklicu.  Kadar se nagovarja javnost in bodoče dijake je potrebno poudarjati lepe strani tega poklica. Do javnosti morajo priti dobre informacije, da se mladi vidijo v poklicu kjer lahko zgradijo svoje kariere in lastno prihodnost.  Poklic mora pravzaprav ponovno pridobiti na veljavi iz predkoronskih časov, da se vpisi povečajo  s tem tudi  kadrovska baza. Trenutno ni v redu. Manko kadra pripelje do obrnjenih situacij, ko bodoči profili »narekujejo« pogoje in plače za delo. Kar je nesmisel in  »sistemska« napaka.

Matija Kovač, župan MO Celje

Matija Kovač: »Celju je na voljo široka ponudba gastronomije na višji ravni, ki jo lahko s ponosom predstavimo obiskovalcem mesta, razvejana je prav tako ponudba tistih lokalov, ki so bolj namenjeni preživljanju prostega časa in druženju.  Župan je na okrogli mizi naslovil tudi področje promocije gostinsko-turistične dejavnosti, kjer je ocenil, da je mesto skupaj z Zavodom Celeia Celje opravilo pomembne korake pri povezovanju gostincev in vključevanju v večje mestne dogodke, kot je na primer zadnji odmevni projekt Okusi Celja. Letos se obeta tudi nadgradnja na tem področju«.

Jure Glavnik, gostinec in promotor Celjskega mestnega gostinstva

Od gostincev, ki so se vključili v živahno razpravo, je župan slišal kar nekaj predlogov, pobud in razmišljanj, tudi kakšno kritiko na račun mesta, v smislu kaj storiti, da bi  Celje še bolj privabljalo obiskovalce in turiste. Gostinci se morajo poenotiti v tem kaj hočejo promovirati, ponujati pa da je tisto ta pravo, za resnično promocijo mesta. Ponudbo morajo utemeljiti na specifiki mesta in ne univerzalno, da včasih ne veš kje si,  v Celju,  München-u ali v Sarajevu, če je vonj čevapčičev v zraku.

Tradicija knežjega mesta, celjskih grofov in celjskega zaledja bo pot po kateri morajo hoditi in pobirati sadove. Vse ostalo je stvar tehnike dela.  Poudarjanje težav brez konkretnih rešitev ali teženje k temu,  je navadno Sizifovo delo. Verjamem in  si želim čim manj teh »Sizifov«.

Dober namen je bil očiten. O pomiku naprej pa naslednjič. Pozitivno.

Vane T. Costa

Foto: Tegov

 

 

 

 

Mogoče vam bo všeč