Celje: »Smo tako veliki, da zmoremo in tako dobri, kot si želimo«

Celje International je organizacijska platforma za spodbujanje bilateralnega in multilateralnega poslovnega sodelovanja med podjetji, ki delujejo na področju celjske regije in poslovnimi subjekti v mednarodnem poslovnem okolju. V organizaciji CI, je potekalo včerajšnje poslovno srečanje Slovensko-Hrvaških podjetnikov(SLO-CRO), v Barbarini dvorani Pokrajinskega muzeja v Celju, pa njegov plenarni del pred najširšo publiko in interesentov za krepitev sodelovanja med gospodarstveniki, poslovnimi združenji, poslovnimi subjekti ki so  neizogibni členi poslovnih procesov uspešnih nizov že doseženih  ravni že dosedanjega, pa tudi bodočega sodelovanja.

Da je to velikega pomena za Celje ter regije, kar je v osnovi tudi nastanka same platforme priča tudi prisotnost podžupanje Mesta Celje, gospe Brede Arnšek, ki je  uvodoma pozdravila vse prisotne ter izrazila željo po uspešnem delu, obenem si je zaželela da gospodarstveniki vidijo izzive, ki jih od sedaj še niso.

Iz besed dr. Šima Ivanjka, zaslužnega profesorja Univerze v Mariboru, ki je v kratkem orisal ozračje, v katerem poteka sodelovanje med gospodarstvi obeh držav ter sosedskih čezmejnih regij izhaja, da sodelovanje poteka ves čas, nepretrgano, intenzivno in vsebinsko pestro in bogato. Kot  častni  konzul Republike Hrvaške Sloveniji s sedežem v Mariboru, lahko pove, da je hrvaška diaspora, ki šteje več kot 50 tisoč duš, zagotovo predstavlja  most med gospodarstvi tudi zato ker so ti ljudje skoraj izključno umešeni na raznih nivojih v gospodarstvo. Prav tako da smo eni izmed redkih narodov, ki se  nismo nikoli,   resnično nikoli  bojevali medsebojno, ampak prijateljevali in sodelovali.

Gosta, Tomislav Čizmić, predsednik uprave  Mercatorja in Izidor Krivec, lastnik in direktor Celjskih mesnin,  ki sta kot igralca  predstavnika povezovalcev obeh držav, trgov , lahko samo pritrdita, da sta trgi in posledično temu gospodarstvi toliko povezani in prepleteni med seboj, da se kakršen koli veliki »crash« ne more končati brez negativnih posledic za obe strani. Za Mercatorja, ki ga predstavlja Čižmić, je posebej pomembno in je del njihove dolgoročne strategije, ne glede na trenutno lastništvo, ki je posledica nakupa s strani nekdanjega Agrokorja in bodočega Fortenova( ko bo stabilizirano) ostaja da bo na slovenskem najprej slovenski lokalni trgovec, pa tudi na vseh drugih trgih kjer je prisoten. Njegov namen je da zasede vsepovsod prvo  mesto med lokalnimi trgovci. Glede na pomen, ki ga ima v regiji, sočasno nastopa kot integrator  v celotni regiji oziroma na vseh trgih kjer je prisoten.

Menjava med trgi je intenzivna in vsebinsko razpršena. Tudi slovenski poslovni subjekti intenzivno sodelujejo tudi v smeri Hrvaške, najbolj vredno in aplicirano v  vsakdanjo rabo so ,poleg dosežka proizvodnih in  storitvenih dejavnosti, so na področju  IT  tehnologij, kjer so slovenski in hrvaški predstavniki v višjih »ligah« izven območja dveh vključenih gospodarstev.  Primer dvosmernosti sodelovanja so Celjske mesnine, ki po besedah direktorja in lastnika Izidorja Krivca, zaradi specifike branže  v kateri delujejo, je še bolj vpeto v to sodelovanje ter kot pravi, » da smo mi logistično omejeni delovanja v radiusu od  največ 500 kilometrov. Pa tudi lažje je sodelovanje pri preskrbovalni verigi glede na surovine, ki ji potrebujemo  oboji. Tudi v času kriz, kot je trenutno z svinjskim mesom«  S  stran obeh gostov je bilo potencirano tudi kot bi sam rekel »odžiranje« dobička ali ostanka razlike tudi z predpisi, ki narekujejo bistveno drugačen odnos in način dela kot pa desetletje prej ali več kar je najbolj opazno in  občutno na področju ekologije in predpisov z pripravo ter skladiščenje, skratka pa področju hrambe in logistike. Kot je v šali navedel Krivec, deset let nazaj »smo potrebovali 100 mesarjev  danes povprašujemo po enakem številu mehatronikov«.

Zelo pomembno je,  da so gospodarstveniki  manj odvisni od trenutnih konstelacij političnih sil ter da zasledujejo trende izključno vezane  na sliko, ki vpliva na njihovo delo in napredek od katerega se pravzaprav živi. Slovensko in Hrvaško gospodarstvo sta tako povezani, da sta drugo drugemu pravzaprav na nek način »lakmusov« papir. To pomeni da če se kdor koli iz obeh gospodarstev loti  prodora na tuje, to najprej preizkusi na sosedovem, slovenski na Hrvaškem in hrvaški v Slovenijo. Če tukaj uspe gre naprej.

To vsekakor lahko uspe ali nujno uspe s pomočjo subjektov  na področju Informacijskih tehnologij,  in poti kako pospešiti oziroma skrajšati  da bi dosežki bili čim prej aplicirani v praksi pri obojih in širše. S slednjem razvoja in uporabo dosežkov na področju IT zagotovo bo uspeh hitrejši in bolj učinkovit ter v zadovoljstvo vseh deležnikov čigar imperativ je uspeh.

Vane K. Tegov