Celje: »Porozna meja kot ementalski sir ali kako najlažje prestopiti Slovensko mejo

Že znan izraz lepa, in mirna nedelja, tudi v primeru dela policistov in obmejnih organov, je včasih imel nekakšen   pomen, ki bi naj  pomenil sproščeno ustaljeno delo. Pa zgleda da to nič  več ne velja.

Že v petek so v Štorah( predmestje Celja) dopoldne  pri razlaganju  določenega tovora s tovornega
vozila   našli  šest  Afganistancev, ki so ilegalno vstopili v Slovenijo.  In spet oguljena fraza, da so v
tovorno  vozilo najverjetneje vstopili na območju Srbije. Po opravljenih  postopkih, češ  da so jih predali hrvaškim varnostnim organom. Kaj drugega kot izraz nemoči ter birokratska formulacija. O tem da so  zares šli in ali se je predaja hrvaškim varnostnim organom zares zgodila pa vemo pravzaprav nič.

Sobotni dan  je bil, vsaj brez tovrstnih obvestil, dan ki ga naj ne bi zaznamoval dogodek iz segmenta ilegalnih migracij in njih učinka v številu prijetih že na meji ali nekje blizu. Nekje na meji,  so v soboto popoldne, bolj proti večeru  okoli zaselka blizu Rogaške Slatine, so domačini opazili nenavadna gibanja in seveda z vsemi vozili in iskalne tehnike prisotnosti policije, pa še vedno  nihče ni dobil informacijo kaj se dogaja. Tudi nedelja je minila brez da bi javnosti bilo posredovano obvestilo o dogajanjih v sobot zgodaj zvečer in kasneje v noči na nedeljo. Glede na to da se je to dogajalo, vožnja policijskih avtomobilov in helikopterja z prižganimi modrimi lučmi, skozi strnjena naselja, so nekateri pisali na družbena omrežja in se spraševali o tem. Odgovor je sledil šele danes dopoldne in sicer o tem da so v  soboto, okoli 22. ure, v  naselju  Rjavica, na območju Rogaške Slatine odkrili pet   ilegalnih  prebežnikov.  Trije  so  bili  državljani  Alžirije,  eden  državljan Maroka in eden državljan Tunizije. In, da vsi so zaprosili za azil.
Konec zgodbe? Ne!

Iz tega bi moglo ali bi vsaj moralo biti  nekaj kaj bi predstavljalo nekakšen izvleček, nauk, da se pojav ilegalnih prehodov čez mejo »oplemeniten« z  določenim številom oseb iz nam znanih ali manj znanih obstoječih ali neobstoječih žarišč(vojnih, humanitarno ogroženih) ki imajo namen iti v lepše življenje pa četudi na tuje stroške in breme. »Proizvajalci« in podporniki teh gibanj pa naročujejo nove »študije« o poroznosti, pardon prehodnosti  slovenske meje  brez da bi jih srečali predstavniki obmejnih organov. Čas je že, ampak res čas da si nehamo zatiskati oči pred pojavom in priznamo da potrebujemo pomoč pri varovanju naše in obenem schengenske meje. Letni čas, ki se bliža bo prinesel še večji pritisk na mejo državo in Evropo. Otresimo se »Cerarjeve« maksime: «Jamram, iščem rešitve pa jo ne najdem«,  drugače se bodo ponavljali  razpisi za opremo za azilne domove, kar bo stopnjevalo jezo lastnih državljanov.
To ni naš cilj mar ne?

V.K.T.