Celje: »Izrekanja-Brezmejno-Gretzenloos ali kako dati besedi in ustvarjalnosti pravo mesto pravi čas ne glede na okoliščine«

Od danes naprej pa do 29 avgusta  v Celju poteka Celjski pesniški festival, pravzaprav njegova  tretja izvedba.  Festival Izrekanja postaja stalnica v celjskem in slovenskem  kulturnem oziroma literarnem prostoru. Tudi čez mejo. Brez  meje.  Beseda nima meje. Omejuje jo samo tisto česar ni. Česar ne obstoja ne more biti ubesedeno.  Ubesediti se da vse kar je možno videti, dotakniti, začutiti, ljubiti, stisniti k sebi, pa ne tako stisniti da bi ga zaviral  ali omejeval ampak mu dal novo do tedaj neznano moč, moč besede, brezmejne moči ustvarjanja skozi pesnitev, skozi besedo. To je poslanstvo in smer v katero deluje in želi delovati festival. Samo ustvarjanje  in moč besede imata moč odločanja. Kot je umetniški vodja v svojem nagovoru omenil, mi se bomo objemali ker verjamemo v ubesedene ljubezni, v moč besede ki objema vse ljudi, mnogokrat tudi nefizično objemanje daje moč in zagon za življenje in ustvarjanje.

Čeprav je čas krize in prav zaradi nje,  krize namreč, povezane s pojavom bolezni covid-19,  organizatorji so morali sprejeti nekatere boleče odpovedi in del dogajanja prestaviti v virtualni prostor medmrežja ter bo letos v večji meri umanjkala mednarodna razsežnost festivala, vrhunski domači gostje zagotavljajo, da program ne bo osiromašen v smislu kvalitete.

 Kar je letos drugače, pa zato  nič manj bogato in globoko po pomenu in vsebini je to da bodo posebno vrednost  festivalu dali pesniki najmlajše generacije, ki bodo letos s svojo poezijo pomembni soustvarjalci festivalskega dogajanja.

Vsebinska usmerjenost letošnjega festivala je jasna in premočrtna: Brezmejno(st). Poezija se v svojem bistvu odpira v brezmejnost. Prav zaradi tega  poezija kot takšna ne prenese cone udobja in nenehno sili onkraj njenih meja, onkraj meja posameznikove in kolektivne izkušnje, v neznano in nepredvidljivo. Poezija tudi razbija meje jezika, kar je pravzaprav logično glede na pravkar povedano, po analogiji Wittgensteinove misli, da so meje mojega jezika meje mojega sveta. Omejitev v poeziji ni.  Je pa sorodnost, ki se jo začuti, tudi v obliki močnih in zaznavnih vibracij.

Če bi le kultura bila edino gibalo. Ko doseže  določen razvoj jo lahko samo skozi jezike širi v obliki centripetalnih sil od jedra ustvarjanja navzven. Kdor je  ne dojame ostane nedotaknjen od nje, kulture. . Poezija je sveta  govorica, ki ji ne moremo vzporejati nobenega drugega načina človeškega izražanja. Tako kot sem zapisal je moč v besedo spremeniti vse obstoječe, duhovno in materialno.

Mladi pesniki so  predstavili skozi antologijo mlade celjske poezije.  V njej so zbrani zapisi prvih štirih let bolj aktivnega pesniškega udejstvovanja dijakov. Gimnazija Celje – Center namreč v sodelovanju s Kristianom Koželjem . Antologija bi morala iziti že marca, ko bi jo  naj bili predstavili z večerom Brezmejno/Grenzenlos. A jim je načrte prekrižala epidemija korona virusa. “V antologiji je zbrana predkoronska poezija desetih mladih avtorjev, za katere verjamem, da bodo še zelo močno oblikovali slovenski literarni svet. Tako bo zanimiva primerjava med tem, kako so pisali pred marcem, kako pišejo zdaj in kako bodo pisali, ko bo konec ali ne bo konec tega obdobja. Verjetno se bo ta govorica vsaj delno preoblikovala. Že danes je En del festivala potekal virtualno. Andreas Unterweger, avstrijski pesnik je  držal vez med mlajšimi, mladimi  in bolj ali manj mladimi, sicer delno slovensko govoreči po zaslugi stare mame/ome, je upesnil svojo duhovno in materialno krajino tam okoli avstrijskega  Graza.  Del te brezmejnosti smo doživeli tudi v glasbeni obliki. Vsi, čeprav iz Avstrije so rezultat umetniške in kakšne drugačne brezmejnosti. Izhajajo  iz različnih kontinentov, držav. Vez je umetnost.

 Naslednji dan  bo pretežno virtualen. Festival po besedah organizatorjev bo živel in preživel zaradi besede in učinkov besede ki jo ima, ki je neustavljiv, nezadržen, brezmejni.  Naj bodo tudi meceni in podporni manj vzdržni in postanejo bolj nezadržni in brezmejni v odnosu od besede, kulture, pesmi, pesnikov. Bogatejši bomo če bomo kulturno in duhovno bolj bogati. Kdor daje je lahko bogat, bogatega duha, kdor ne daje  je skopuh, tudi  duhovno ne more doseči neke vznesene občutke, ki bi ga ponesle  drugam  v nematerialne sfere.

V Celju imamo duhovnega  bogastva in teh ki dajejo kaj na duhovnost. Le pridite na plano. Kultura je tu, je naša je domača,  kljub temu univerzalna, brezmejna. Poleg nekaterih institucionalnih podpornikov in več medijskih je festival podprl Avstrijski kulturni forum iz Ljubljane

Upamo da boste kljub temu, kar je drugačno in drugače letos, da boste del tega tudi vi.

Naslednje leto  morda brezmejnost bolj od blizu,  morda kar tukaj, mar ne?

 Vane T.Costa