Borzni komentar ob koncu leta 2020

Za nami je leto, katerega rezultat je krepko povišanje likvidnosti skozi obsežne širitvene denarne politike globalnih centralnih bank ter precedenčne fiskalne spodbude držav za blažitev negativnih ekonomskih učinkov epidemiološke situacije. Agresivno denarno ekspanzijo je ponovno vodil Fed, kateremu so sledile ostale pomembnejše centralne banke po svetu, med njimi tudi ECB.

Rezultat Fedove politike je v tem, da se je število enot likvidnih dolarjev (M2 denarja) v 2020 povišalo za 24 odstotkov, medtem ko se je to v evro območju povišalo za 10 odstotkov. Ta mnogo krepkejša denarna širitev v ZDA, kakor v območju evra je glavni dejavnik, ki razloži zakaj se je tečaj EURUSD v 2020 povišal za devet odstotkov, od tega za pet odstotkov samo v zadnjem kvartalu.

V kolikor bi se hitrost apreciacije evra napram dolarju še stopnjevala bi v 2021 lahko pričakovali, da bo v takem primeru ECB še bolj znižala ključno obrestno mero iz današnjih -0,5 odstotka, kar je tudi v skladu z besedami Philipa Lanea glavnega ekonomista pri Evropski centralni banki, da pri ECB verjamejo, da še obstaja prostor za znižanje obrestnih mer.

Posledica aktualnih monetarnih politik v Evropi in ZDA bo najverjetneje povišanje ležarin v območju evra, medtem ko lahko ob znižanju brezposelnosti in ob obuditvi povpraševanja tvegamo višjo inflacijo, predvsem v ZDA. Ob že tako povišani stopnji likvidnosti, so šibkejši dolar, ležarine v območju evra in povišano inflacijsko tveganje v ZDA voda na mlin rasti delniških tečajev v letu 2021.

Portfelji nekaterih vlagateljev sicer še vedno vsebujejo povišane stopnje denarnih sredstev, saj na trgu obstajajo še mnogoštevilna tveganja kot so; nadaljevanje zgodbe z Brexitom, potek cepljena globalnega prebivalstva, morebitni nevarnejši sevi virusa, morebitna neučinkovitost fiskalnih politik in posledični stečaji manjših podjetij, itd.

V ospredje bodo stopila tudi vprašanja, povezana s financiranjem krepkih deficitov državnih proračunov. Pri tem bo najpomembneje, da države evroobmočja uredijo svoje bilance tako, da nas ne bo ponovno čakalo obdobje zategovanja pasov, kot je to, vsaj v evroobmočju, veljalo kar nekaj let po finančni krizi 2008. Le kdo si želi še eno izgubljeno desetletje?

Kljub vsem naštetim tveganjem je Fed v sredini decembra sporočil, da so glede na vsa obstoječa tveganja najbolj donosne ameriške banke oblikovale več kot dovolj rezervacij in da bodo v letošnjem prvem kvartalu lahko ponovno začele odkupovati lastne delnice. Ob tej novici so nemudoma poskočili tečaji bank kot so Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Bank of America in Morgan Stanley, in sicer za 6, 5, 4 in 8 odstotkov. Ko bodo v Evropskem bančnem sektorju sproščene omejitve na izplačevanje dividend, lahko tudi pri cenah delnic evropskih bank pričakujemo podobne poskoke.

Globalni delniški trgi so sicer zabeležili pozitiven zaključek leta v luči sprejetja drugega stimulativnega fiskalnega paketa v višini 900 milijard dolarjev, v luči učinkovitih cepiv in zaradi zmage Joe Bidna na ameriških predsedniških volitvah.

V drugi polovici decembra se je pozitivni sentiment še bolj razširil tudi na evropskih trgih in sicer predvsem na krilih odobritve prvega cepiva s strani evropskih organov, ki je pomenil začetek uvajanja cepiv proti Covid-19 tudi v EU. To sicer pomeni, da bomo tudi v Evropi lahko omejitve zares odpravljali nekoliko prej, kot smo še nedolgo nazaj pričakovali. Ob tem pa se moramo zavedati, da hitrost proizvodnje cepiv in nov sev virusa trenutno zavirata začetno navdušenje, ki smo mu bili priča na delniških trgih ob začetnih novicah o prvih učinkovitih cepivih.

Tudi pri novem ameriškem stimulusu ni vse tako rožnato, kot se zdi na prvo žogo, saj le tretjina od skoraj 900-milijardnega paketa predstavlja novo potrošnjo, medtem ko ostali dve tretjini sredstev predstavljata nerazporejena sredstva dosedanjih stimulativnih ukrepov. To pomeni, da je paket dejansko nižji od pričakovanega. Zamenjava ameriške administracije v Beli hiši sicer zvišuje verjetnost, da bomo videli še dodatne stimulativne pakete, ob tem da Bidnov prihod za mnoge vlagatelje pomeni znižanje nepredvidljivih potez ameriške administracije, ki so v zadnjih letih povzročale povišano volatilnost na delniških trgih. Spomnimo se samo trgovinski vojn in, v želji po šibkejšemu dolarju, pritiskov na sicer neodvisno centralno banko.

Nekateri sicer vidijo bojazen v tem, da bi Biden skupaj z demokrati kmalu želel dvigovati davke, a teh teženj v tem letu skorajda zagotovo ne bomo opazili, saj bo fokus tako v ZDA kot tudi v Evropi moral biti namenjen pospeševanju gospodarske rasti.

Z nastopom Bidna bo na zakladništvu ZDA Stevena Mnuchina, ki je zagovarjal strategijo šibkejšega dolarja, nasledila nekdanja Fedova predsednica Jenet Yellen, ki bo skupaj s kolegom Jerome Powelleom, aktualnim predsednikom Feda, najverjetneje začela zasledovati politiko manj šibkega dolarja.

V letu 2021 bomo priča višji sinhroni globalni rasti, pandemija bo za seboj pustila višje ravni zadolženosti v privatnem sektorju in visoke proračunske deficite. Drži, da zdaj že lahko potrdimo, da v svetovnem gospodarstvu hodimo po poti okrevanja v obliki črke »V«. Seveda pa to pot glede na naravo sedanje krize zaznamujejo krepke razlike med sektorji gospodarstva. Zaradi tega, se bo večini gospodarstev, še posebej v Evropi, zaposlenost postopoma oziroma počasi vračala na pred krizne nivoje, kar pomeni da lahko aktualne stimulative denarne politike pričakujemo še dalj časa.

Na to kaže tudi decemberska okrepitev izrednega pandemičnega programa odkupov obveznic za 500 milijard evrov na 1850 milijard evrov, ki ga je ECB zdaj podaljšala vsaj do konca marca 2022. Fed je naznanil podobno, kar pomeni, da do nadaljnjega lahko pričakujemo bolj šibak oziroma še šibkejši dolar, in sicer vse dokler ECB ne bo še dodatno znižala obrestnih mer.

Poleg tega pa to pomeni, da imajo vlagatelji zagotovilo, da se v tem obdobju donosi na obveznice ne bodo povišali, kar bo v prihodnjem letu še naprej povzročalo pozitivne cenovne pritiske na delniške tečaje tako na domačem kot tudi na globalnih delniških trgih, saj bo donos na netvegane obveznice tipično negativen. Ne nazadnje je Španiji v decembru prvič v zgodovini uspelo izdati desetletne obveznice pri povprečni negativni donosnosti.

Torej glede na visoko likvidnost v globalnem finančnem sistemu, glede na ležarine, negativne obrestne mere in glede na pričakovano visoko gospodarsko rast v 2021 delniški trgi kljub svojim višjim cenitvam ostajajo zelo zanimivi.

Razmere na trgih se spreminjajo iz minute v minuto, zato je hitro odzivanje ključno. Naši upravljavci skrbno spremljajo analize trgov, gospodarstev in izbranih podjetij. S pravočasno alokacijo premoženja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice idr.) ohranjamo nadzor nad nihanjem vrednosti premoženja in skušamo dosegati boljše rezultate od tržnega povprečja (primerljivega indeksa).

vir:ilirika.si

mib