Banksterji so kazensko in materialno odgovorni za 5 milijardno bančno luknjo

Poslanci Državnega zbora so na četrtkovi izredni seji s 57 glasovi ZA in 3. proti podprli bistvene ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu. Poslanci so soglašali, naj se poročilo in vsa dokumentacija preda organom pregona ter naj se pripravijo podlage za ustanovitev specializiranega sodišča za pregon bančnega kriminala.
V predstavitvah mnenj poslanskih skupin in v razpravi so vsi skušali nekoliko omiliti odgovornost tiste vlade, del katere so ali so bili, ter večinoma osvetljevali odgovornosti drugih vlad. A skupno vsem je bilo, da je treba nedovoljene bančne prakse sankcionirati in to čim prej. Doslej sta bila namreč pravnomočno obsojena (le) dva bankirja, ki pa nista t.i. prvokategornika, saj si večina poslancev želi epilog zgodb, v katere so bili vpleteni nekdanji vodilni v NLB in Novi KBM.

“Šlo je za tipičen primer bančnega kriminala velikih razsežnosti,” je izpostavil predsednik preiskovalne komisije DZ Anže Logar (SDS). Komisija je namreč v poročilu ugotovila, da sta nekdanji upravi teh dveh bank kazensko in odškodninsko odgovorni za slabe bančne prakse, pa tudi, da je Banka Slovenije zanemarila kreditna tveganja in da so vlade od 2004 naprej objektivno odgovorne zaradi imenovanja nadzornikov in neustreznega ukrepanja.

Ker so zunanji sodelavci preiskovalne komisije “temeljito prečesali zaslišanja prič”, komisija pa je nato presodila, da so lagali, bo po njegovih besedah komisija vložila kazenske ovadbe zaradi krivega pričanja zoper bančnike Mateja Narata, Matjaža Kovačiča, Jurija Detička, Gorazda Jančarja in Andreja Hazabentater zoper politika, nekdanjega finančnega ministra Franca Križaniča in nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja.

Komisija je zasegla prek 300.000 strani tajne bančne dokumentacije. Ker verjame, da so med njimi tudi takšni, do katerih tožilci še niso imeli dostopa, je predlagala, naj jo DZ posreduje organom pregona. To so poslanci tudi potrdili, večina je prepričana, da so slabe bančne prakse ob odgovornosti regulatorja in politike pripeljale do bančne luknje v velikosti pet milijard evrov in tako državi zaradi vloženega denarja v sanacijo, namesto v kaj drugega, prinesle izgubljeno desetletje.

Ob izpostavljanju dejstev, ki bi bolj kot eno vlado očrnila drugo, je bilo s strani Levice in SD slišati, da poročilo premalo izpostavlja politično odgovornost. Medtem ko so v prvi, kot je dejal Luka Mesec, ocenili, da je SDS s tem, ko je komisijo vodil njen član, to zlorabila za razrešitev svoje odgovornosti, ki jo je pripisal prvi vladi Janeza Janši (SDS), so v SD po besedah Matjaža Nemca premalo izpostavljen vidik politične odgovornosti pripisali pomanjkanju časa.

Janko Veber (NP), ki je bil član te komisije, je na poročilo dal ločeno mnenje, saj da zamegljuje realno sliko. Kot je dejal danes, se poskuša prodati, da je glavni krivec za bančno luknjo bančna kriminaliteta, a je težava tudi enormno zadolževanje gospodarstva v času prve Janševe vlade, delovanje Banke Slovenije, ki tega ni preprečevala, prevelik izračun bančne luknje ter ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank z odpisom kreditov in nato razprodajo premoženja.

Poslansko podporo je dobil tudi predlog za ustanovitev specializiranega sodišča. Vsi so namreč za to, da zgodbe iz poročila čimprej dobijo sodni epilog. Bojan Dobovšek (NP) je ob tem ocenil, da bi morali organi pregona poleg ugotovitve kazenske odgovornosti pritisniti tudi na odškodninsko odgovornost. “Cilj ni le, da te ljudi spravimo v zapor, ampak da dobimo kaj denarja nazaj v proračun,” je dejal.

Iz SDS in NSi pa je bilo slišati tudi pozive k privatizaciji državnih bank. “Potrebujemo nov zakonodajni okvir za pregon bančnega kriminala, še bolj nujna pa je privatizacija državnih bank, ki bi tako velike bančne luknje v prihodnosti preprečila,” je menil Jožef Horvat iz NSi. A temu so nasprotovali v Levici, kjer so izpostavili primer prodaje Nove KBM, ki so jo označili za “razprodajo”.

Podrobno: preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji pod vodstvom dr. Anžeta Logarja je pred dnevi končala z delom in sprejela končno poročilo. Slednje je zapisano na kar 1040 straneh, sestavljeno pa je iz dveh delov, in sicer iz dela, ki govori o politični odgovornosti, in iz poročila, ki opisuje slabe bančne prakse v NLB in NKBM. Preiskovalna komisija je na podlagi zbranih dokazov, dokumentov in pričanj sprejela številne bistvene ugotovitve, nekaj od teh se dotika bančnih struktur, bančnih organov, nekaj teh pa je vezanih na delovanje več Vlad Republike Slovenije.

V nadaljevanju izpostavljamo zgolj nekatera »bančna imena«, ki jih v svojem poročilu navaja preiskovalna komisija. Tako je po poročilu preiskovalne komisije Banka Slovenije v obdobju ekspanzivne kreditne rasti zanemarila kreditna tveganja, ki so jih v svoj portfelj sprejemale banke. Za neustrezno in prepozno ukrepanje v obdobju med 2004 in 2013 nosi Banka Slovenije objektivno odgovornost, takratna guvernerja Mitja Gaspari in Marko Kranjec pa tudi subjektivno odgovornost, enako velja za vice-guvernerje, ki so pokrivali nadzor bančnega poslovanja. Kreditni odbori NLB v času Marjana Kramarja in Draška Veselinoviča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, ki so se razrasle pri poslovanju banke, zaradi neupoštevanja skrbnosti poslovanja, za neustrezen nadzor in za zavlačevanje pri izvajanju s strani regulatorja naloženih ukrepov za izboljšanje skrbnosti bančnega poslovanja. Uprave in kreditni odbori NLB v času Boža Jašoviča po mnenju članov preiskovalne komisije nosijo objektivno in subjektivno odgovornost za prepočasno in neustrezno ukrepanje pri upravljanju s slabimi naložbami. Tudi uprave in kreditni odbori NKBM v času Matjaža Kovačiča nosijo kazensko in odškodninsko odgovornost za slabe bančne prakse, kazniva dejanja, za neustrezen nadzor nad bančnim poslovanjem, neupoštevanje opozoril strokovnih služb in za neustrezen nadzor nad poslovanjem odvisnih družb, nadzorni odbori NLB in NKBM pa niso opravljali nadzora skladno z naloženo skrbnostjo Zakona o bančništvu, je ugotovila preiskovalna komisija.

In kako je s politično odgovornostjo? Preiskovalna komisija je objektivno odgovornost pripisala vsem preteklim vladam, saj so pokazale premajhno politično voljo za iskanje odgovornih za prvo bančno luknjo, zaradi česar smo bili kasneje priča še drugi luknji. »Slabe bančne prakse in odgovorni za te prakse se niso sankcionirali, še več, nekateri so uspešno uspevali v post-sanacijskem obdobju, krivda  za to se skriva v vladah med leti 1997 in 2002,« ocenjuje predsednik preiskovalne komisije dr. Anže Logar. Prvi vladi Janeza Janše je preiskovalna komisija naložila objektivno odgovornost zaradi neprodaje NLB, česar vse do danes niso storili tudi kasnejše vlade.

V času svetovne gospodarske krize je vodenje države prevzel Borut Pahor. »V prvem obdobju krize, po letu 2008, je Vlada Republike Slovenije posvečala premajhno pozornost stabilnosti bančnega sistema. Vlada se je prepozno zavedla resnosti razmer v bančnem sistemu, s tem pa je resno ogrozila njegovo stabilnost, povišala stroške sanacije in zanemarila dolžnost ravnanja. Minister za finance dr. Franc Križanič za prepočasno ukrepanje nosi objektivno in subjektivno odgovornost,« je ob predstavitvi poročila dejal dr. Logar in nadaljeval, da vlada Boruta Pahorja nosi tudi objektivno odgovornost za »neprimerno strukturo ukrepov na področju bančnega sistema glede na težave slovenskih bank, ki so bile nadpovprečno prizadete, predvsem  zaradi kopičenj kreditnega tveganja in potrebe po prestrukturiranju svojih terjatev.«

V zvezi s prodajo Mercatorja preiskovalna komisija ugotavlja poskus nedopustnega posega dveh ministrov vlade Boruta Pahorja, ministra za finance Franca Križaniča in ministra za kmetijstvo Dejana Židana, v postopke odločanja o odprodaji kapitalske naložbe NLB v Mercatorju. Šlo je za očiten poskus vplivanja politike na sprejetje konkretne poslovne odločitve, ki so rezultirale tudi v poslovni škodi, merljivi v nekaj deset milijonov evrov, to ukrepanje pa tudi ni združljivo z doktrino korporativnega upravljanja po smernicah OECD, kar je bilo ne nazadnje tudi podlaga za ustanovitev AUKN, meni preiskovalna komisija.

Objektivno odgovornost za bančno luknjo po mnenju preiskovalne komisije nosi tudi vlada Alenke Bratušek, ki je zagotovila sredstva za sanacijo bank, s tem pa poskrbela za pokritje izgub, ki so nastale tudi zaradi slabih bančnih praks v preteklosti, vzporedno s tem pa ni pripravila ustrezne normativne, kadrovske in proračunske podlage, pa tudi ne zadostne politične podpore za okrepitev pregona bančne kriminalitete. Ob tem je omenjeno tudi ime tedanjega ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta, ki da je bil pravočasno in podrobno obveščen o problematiki pregona bančne kriminalitete ter nujnih procesnih spremembah področne zakonodaje, a ni predlagal ustreznih sprememb zato nosi objektivno in subjektivno odgovornost.

»Tudi vlada Mira Cerarja področju pregona bančne kriminalitete ni posvečala ustrezne pozornosti. Še vedno ostaja nerealiziran predlog za vzpostavitev specializiranega sodišča za pregon finančne oz. bančne kriminalitete, ki so ga predlagali številni deležniki in tudi poslanci. Za nerealizacijo tega sklepa nosi vlada Mira Cerarja objektivno odgovornost, pravosodni minister Goran Klemenčič pa tudi subjektivno odgovornost,« poudarja dr. Logar.

V poročilu preiskovalna komisija navaja tudi ugotovitve glede odgovornosti pri projektu Stožice in dokapitalizaciji NKBM leta 2011.

Poslanci in poslanke so na izredni seji tudi odločali, ali bodo celotno poročilo preiskovalne komisije posredovali Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije kot naznanitev sumov storitve kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Preiskovalna komisija pa je pripravila še poseben sklep, in sicer da se ustanovi specializirano sodišče za pregon bančne kriminalitete.

Izvirno objavljeno na https://www.politikis.si/