Banka Slovenije prisluhnila pobudi poslanca NSI Jožefa Horvata

»Sprašujem se kakšna je to država, ki svojih državnih praznikov ne obeleži z državno proslavo? Kakšno sporočilo s tem daje država mladim rodovom, ki bi naj bili ponosni državljani naše mlade države Slovenije? Je to pravilen pristop države k spodbujanju narodne samozavesti in domoljubja,« je 17. avgusta lani ob 98 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, v  vprašanju vladi Mira Cerarja zapisal  poslanec NSI Jožef Horvat. Kot enemu od botrov zakona, po katerem je vlada Janeza Janše leta 2005 ta za Prekmurce in Slovence zgodovinski trenutek  uvrstila med državne praznike, ga moti drugorazrednost obeleževanja. Zato je v poslanskem vprašanju Vladi RS dodal pobudo, »da tudi državne praznike regionalnega značaja obeleži z državno proslavo. Izkušnje (v Prekmurju) so pokazale, da jih odlično izvedejo lokalne skupnosti v sodelovanju z domoljubnimi in kulturnimi organizacijami. Vlada mora dati proslavi status ”državna”. Za izvedbo takšnih proslav so potrebni srčni ljudje, ki jih imamo in dobro razumejo vsebino in sporočilo državnega praznika.« Le kak evro več bi morala država nameniti za izvedbo proslave. Posebej pa je poudaril nujo, »da se leta 2019 ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom leta 2019 organizira državno proslavo v Beltincih!«

Slab mesec pozneje je iz kabineta predsednika vlade Mira Cerarja priromal odgovor, v katerem mu sicer pihajo na narodno zavedno dušo, kako so državne proslave zelo pomembne. Da je sicer že vlada Boruta Pahorja zarezala v proračunska sredstva, namenjena za izvedbo proslav, še posebej pa so Cerarjevi s prstom pokazali na drugo vlado Janeza Janše, ki da je zdesetkala denar namenjen proslavam in ostro zarezala v koledar državnih proslav. Cerarjevi so sicer pravilno ugotovili, da ne vedo, kakšen bo koledar proslav v letu 2019, ker prav gotovo ne bodo na oblasti. Da bo to v rokah na novo imenovanega Koordinacijskega odbora za pripravo proslav, ki ima v rokah tudi škarje in platno, kar se samih proslav in denarja zanje tiče. Je pa zanimivo, da je z vlado Mira Cerarja o tem že komuniciral samooklicani »ožji upravni odbor za obeležitev 100-obletnice priključitve Prekmurja,« ki mu predseduje kar bivši predsednik Milan Kučan.

Vladi Mira Cerarja se zdijo Beltinci ob splošnem konsenzu zelo primerna lokacija, datum pa petek, 16. avgust 2019. »Vendar pa bo proslavo organizirala Vlada RS v novi sestavi, predvidoma bo takrat na novo imenovan tudi Koordinacijski odbor.« Samooklicano Kučanov ožji upravni odbor je sicer sprva načrtoval proslavo kar v Murski Soboti, grožnja z vzporedno proslavo, ki je prišla iz Beltincev, je Kučanov prisilila, da so pristali na lokacijo Beltinci. Eno od ključnih neodgovorjenih vprašanj je tudi, na osnovi kakšnega konsenza in s kom, je sestava ožjega upravnega odbora za obeležitev 100 letnice in  Milan Kučan na njegovem čelu. V njem tudi ni Jožefa Horvata, botra državnega praznika, kaj šele predstavnikov soboške škofije ali Slovenske škofovske konference. Prekmurcev tega prav gotovo nihče ni nič vprašal!

Bo pa Banka Slovenije ob 100 letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pospremila z izdajo zlatnika, srebrnika in dvokovinskega zbirateljskega kovanca. »Tako je sklenila Vlada Mira Cerarja na podlagi mojega predloga, ki sem ga lani poslal Banki Slovenije,« je veselo novico na svojem Facebooku zapisal poslanec Jožef Horvat in priložil vladno uredbo o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2019 izdajo priložnostni kovanci. »100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani, ob kateri se izda spominski kovanec za 2 eura, in 100. obletnica priključitve Prekmurja k matični domovini, ob kateri se izdajo zbirateljski kovanci!«  Vsaj nekaj ali pa prvi korak k temu, da Prekmurci prevzamemo pripravo in izvedbo proslave ob 100 letnici, kar velja tudi za obraze v »ožjem upravnem odboru!«