KmetijstvoKulturaSlovenijaŽivljenje

Ali poznate 𝙋𝙊𝙋𝙍𝙏𝙉𝙄𝙆, 𝙗𝙤ž𝙞č𝙣𝙞 𝙠𝙧𝙪𝙝

🌟 Poprtnik je še danes v nekaterih krajih v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem 𝗻𝗮 𝗽𝗿𝗮𝘇𝗻𝗶č𝗻𝗶 𝗺𝗶𝘇𝗶 𝗽𝗿𝗶𝘀𝗼𝘁𝗲𝗻 𝗼𝗱 𝗯𝗼ž𝗶č𝗮 𝗽𝗮 𝘃𝘀𝗲 𝗱𝗼 𝘀𝘃𝗲𝘁𝗶𝗵 𝘁𝗿𝗲𝗵 𝗸𝗿𝗮𝗹𝗷𝗲𝘃.
🌟 Gospodinje ga največkrat pripravljajo v obliki hlebca iz boljšega kvašenega testa s testenimi okraski različnih oblik (npr. kitkami, ptički, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča).
🌟 Danes ima predvsem vlogo prazničnega peciva, izgubil pa je svojo nekdanjo obredno funkcijo.
🌟 Včasih, ko so verjeli, da ima magično moč, so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha – za vsak »sveti večer« enega (božič, novo leto, sveti trije kralji), dodajale so jim tudi zelišča ali suho sadje, in jih okrasile s testenimi okraski. 🌟 Skupaj s posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom, so poprtnik hranili pokritega pod prtom, od koder izvira tudi njegovo najbolj prisotno poimenovanje.
🌟 Poznamo ga še pod imenom žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik. Poprtnik so uživali člani družine, pa tudi domače živali in gostje, ki so v prazničnih dneh prišli na obisk.
Poprtnik je tudi vpisan v seznam žive kulturne dediščine:
EID: 2-00022
Ime enote: Priprava poprtnikov
Sinonimi imena enote:
Tipološka gesla:
priprava kruha, peka, praznovanja, božič, novo leto, sv. trije kralji
Podzvrsti:
prehrana, letne šege
Kratek opis:
Priprava poprtnikov izvira iz tradicije kruhov, ki so morali kot glavna obredna jed stati na mizi od božiča do svetih treh kraljev. Sedaj gospodinje pečejo poprtnik v obliki hlebca s testenimi okraski največkrat pred svetimi tremi kralji.
Opis:
Poprtnik je obredni kruh, ki so ga zaradi vere v njegovo magično moč do srede 20. stoletja pekli v božičnem času skoraj po vsem območju Slovenije. Skupaj z
nekaterimi drugimi predmeti (npr. posodico z blagoslovljeno vodo, blagoslovljeno vejico iz cvetnonedeljske butare, božičnim žitom in razpelom) je stal pokrit s prtom na mizi, iz česar izvira tudi njegovo najbolj razširjeno ime poprtnik. V Beli krajini so poprtnik, imenovan badnjak, postavili pod božično drevo k jaslicam, kjer je ostal do zaužitja na prvi dan novega leta. Sicer so bila za božični kruh znana tudi poimenovanja kot npr. žúpnik, župnek, poprtnják, bôžič, božíčnik, mížnik, nám(i)žnik, pomížnik, stólnik, postólnik. V preteklosti so gospodinje spekle enega, dva ali tri hlebce kruha in jim ponekod dodajale zelišča, suho sadje in orehe ter jih okrasile z različnimi testenimi figuricami. Največkrat so spekle tri hlebce, vsakega
iz druge vrste moke – pšenične, ržene in ajdove. Kruh je bil na mizi vse tri »svete večere« (božič, silvestrovo in sveti trije kralji). Uživali so ga člani družine, živina in gostje. Po drugi svetovni vojni so začele poprtnik nadomeščati potice. Ob koncu 20. stoletja so v nekaterih slovenskih krajih ponovno začeli oživljati peko poprtnika.
V manjši meri kot nekoč poprtnik danes pečejo v osrednji Sloveniji, Beli krajini, na Dolenjskem, Notranjskem, Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Gospodinje gavečinoma pripravljajo na dan pred praznikom svetih treh kraljev, nekatere zauživanje doma, druge tudi za razstave in prodajo.
Poprtnike pripravljajo iz boljšega kvašenega testa. Pred vzhajanjem se manjši del testa odvzame za pripravo okrasja. Preostalo testo se oblikuje v hlebec, na
katerega se položi pripravljeno okrasje različnih oblik. Najpogosteje je poprtnik okrašen s kitami, ptički, verskimi simboli, letnicami praznovanja božiča ali novega leta, jaslicami. Ko je hlebec z okrasjem vzhajan, ga premažejo s stepenim jajcem in dajo v pečico.
Poprtnik je izgubil svojo obredno funkcijo in ima sedaj predvsem vlogo prazničnega peciva.

Izvira domnevno iz predkrščanske dobe. Prva pisna omemba in opis božičnega kruha sta z začetka 17. stoletja. Njegove sestavine in oblike so se po posameznih slovenskih območjih nekoliko razlikovale. Na poprtniku, ki je bil po vrhu okrašen s ptički, je moralo biti toliko testenih okraskov, kolikor je bilo pri hiši otrok, ponekod pa celo toliko, kolikor je bilo vseh družinskih članov. V preteklosti so bile s poprtnikom povezane številne šege. Ob svetih večerih so ga uživali člani družine in domače živali, z njim pa so postregli vsakemu obiskovalcu, ki je v božičnem času prišel k hiši. Pokušanje poprtnika v različnih domovih je bilo za fante dober izgovor za obiskovanje deklet in tisti, ki je pokusil devet različnih poprtnikov, naj bi se v naslednjem ali istem letu poročil. S pomočjo poprtnika so tudi prerokovali. Stran kruha, na kateri je skorjica hlebčka počila, naj bi nakazovala smer, iz katere bo v
hišo prišel ženin. Z velikostjo kosa kruha, ki ga je dobil otrok, so nakazovali, za
koliko bo zrasel v naslednjem letu. Poprtnik je veljal tudi kot zaščitno in zdravilno sredstvo ter naj bi dobro vplival na pridelek. Ponekod so kos poprtnika shranili in ga v primeru bolezni dali živini. Kruh, zataknjen za hišna vrata ali pod tram na strehi, naj bi odganjal čarovnice in preprečeval naravne nesreče, pomešan med semensko žito pa naj bi prinašal dobro letino. Drobtinice poprtnika, ki so jih posuli po polju, naj bi zemljo naredile plodnejšo. Drobtinice v domačem vodnjaku pa naj bi
vodo ohranjale čisto in preprečevale suše in poplave.
Datacija:
prva četrtina 17. stol. (omemba)
Opis lokacije:
Slovenija
več nosilcev
Avtorstvo in avtorske pravice prikaza:
Metka Starič, 2007
Opis usmeritev:
osnovne varstvene usmeritve za živo dediščino
Strokovna področja:
etnologija, kulinarika
Y: 0 X: 0
Naselje:
3. LOKACIJA ENOTE DEDIŠČINE
4. NOSILEC IZROČILA, ZNANJA ALI DEJAVNOSTI
5. KARAKTERISTIČNI PRIKAZ
6. VARSTVENE USMERITVE ZA ENOTO
Kategorija usmeritev: drugi ukrepi ohranjanja žive dediščine
7. PRISTOJNOSTI
Pristojna institucija: Slovenski etnografski muzej
Geokode lokacije (G-K koordinate centroida):
Foto datoteka: KF_02_00022.jpg

Vabljeni k ogledu 𝐟𝐢𝐥𝐦𝐚 𝐨 𝐩𝐨𝐩𝐫𝐭𝐧𝐢𝐤𝐮, ki je nastal v produkciji Zavoda PARNAS, Zavoda za kulturo in turizem Velike Lašče: https://www.nesnovnadediscina.si/…/files/flv/prip_poprt.mp4.
vir: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00022.pdf?fbclid=IwAR3gut9KCjC2kKy272Fxe_jVKo-HOVjSj0Q2ePrhJeyYg2cGJDjZD0JOlEk
mib

Mogoče vam bo všeč

Več v:Kmetijstvo