GospodarstvoizobraževanjeSlovenijaVečŽivljenje

Ali je uspešnost Slovenije res odvisna samo od inovatorjev in inoviranja?

Smo v obdobju, ko se poudarja pomen digitaliziranja, pomen modernizacije, avtomatizacije  vseh proizvodnih procesov, ne samo v industriji, tudi v gradbeništvu, kmetijstvu, obrtnih dejavnostih.

Pospešeno avtomatiziramo vse. Včasih to delamo tudi zato, ker je to »moderno«, in ker to delajo tudi drugi. Potem pa pada dež in ugotovim, da imam dežnik pokvarjen. In iščem po spletu ali sploh še obstaja kakšne dežnikar, ki te dežnike popravlja. Pokvari se mi pralni stroj, pa tudi težko najdem nekoga, ki bi mi ga popravil.

V dejavnostih, kjer je delo fizično zelo zahtevno, bi si tudi želeli, da vse naredijo stroji. Naših rok si nočemo več umazati. Delo kot tako ni več vrednota. Ali tako stanje lahko popravimo?

  • Ali je za našo majhno Slovenijo res pomembna samo avtomatizacija, digitalizacija vsega

Ali tako majhen narod res potrebuje le prebojne inovacije, ali pa smo lahko tudi »minovatorji« in prav tako dosegamo uspehe.  Ali resnično vse lahko naredijo ti stroji, roboti? Ali pa je modro nekaj dela vendar pustiti ljudem. In ljudi za opravljanje takega dela tudi opogumljati, jih motivirati. Sistematično promovirati poklice, ki trenutno niso »in«.

Nekatere dejavnosti so take, da si to avtomatizacijo, robotizacijo lahko privoščijo. Koliko pa je tistih, ki tega pogoja nimajo izpolnjenega. Ali pa celo nimajo nobene potrebe po tem. Zelo veliko.

Pred kratkim sem imela predavanje v podjetju z 10 zaposlenimi. Njihova dejavnost je proizvodnja izdelkov iz gume. Osebno navijam za razvoj kadrov tudi preko sodelovanja na EU razpisih. Z direktorjem sva se pogovarjala, kje vse lahko sodelujejo. Pa mi je potožil, da je  kar preveč razpisov namenjenih res samo tistim, ki se ukvarjajo  z inovativnimi izdelki in storitvami.  Da njegovo podjetje, niti njegov trg ni tak, da bi vse te silne inovacije potrebovali. Niti nimajo dovolj denarja za raziskave in razvoj. Seveda pa si prizadeva, da trgu ponuja izboljšane artikle in storitve oz se štiri tja, kjer jih še ni in so tam tudi  tržne priložnosti.

Ali res lahko računamo, da bomo uspeli samo z inovativnimi podjetji, ali pa mogoče zaradi velikega pomena, ki ga namenjamo inovacijam odvračamo več kot dve tretjini tistih, ki si želijo ustvarjati, pa vendar ne z tako revolucionarnimi spremembami.

  • Pomembni so vsi, veliki in majhni

V  letih gospodarske rasti sem bila odgovorna za kadrovsko področje v podjetju, ki spada v trgovinsko dejavnost. Resno smo razpravljali, ali je smotrno vso energijo, nameniti samo velikim maloprodajnim enotam ali tudi ostalim, manjšim. Ali se je smotrno osredotočiti  na razvoj  samo finančno najbolj uspešnih enot. In se je poslovodstvo odločilo, da majhni ne prinašajo dovolj. Škoda je bila dvojna.

Prvič zato, ker so se vsi kadri, ki so sodili med »ta male« počutili odrinjene. Očitali so, da se trudijo prav tako kot veliki bratje in imeli so seveda prav. In so se rezultati še dodatno zniževali.

Drugič zato, ker se je nekaj maloprodajnih enot zaradi posledično še slabših rezultatov res zaprlo. To je pomenilo, da smo se iz trga, ki smo ga osvajali leta in leta, čez noč umaknili in mesto pustili prazno, ali pa ga je z veseljem zapolnila konkurenca.

Nato je ekonomska računica le naredila svoje. Vse sile smo usmerili v vse maloprodajne enote. Dodatna težava je bila, da smo ponovno vstopali na območja, kjer smo nekoč že bili, in seveda pri tem zaradi storjene napake nepretehtanega umika porabili dodatno energijo za ponovno pridobitev kupcev.

  • Na sistemski ravni nuditi možnost tudi tistim, ki delajo bolj z rokami, ročno

Dobro je, da je teh prebojnih, inovativnih projektov čim več, je pa velika potreba tudi po tem,  da se poskrbi za ostali segment gospodarske ali negospodarske dejavnosti. Predvsem, da z višanjem prav podjetniških kompetenc podjetja in njihove zaposlene opolnomočimo z znanji, ki so potrebna za obstanek na trgu, ki se nenehno spreminja.

Navijam  za to, da se pomaga tudi ostalim, tistim, ki spadajo v bolj klasično, tradicionalno proizvodnjo. Tistim, ki za doseganje rezultatov potrebujejo prav pridne roke.

Gradbeništvo, kmetijstvo (veliki/majhni kmetje), težka industrija, turizem, številni  mali obrtniki, tudi dejavnosti vezane na ohranjanje naravne in kulturne dediščine, pomoč ljudem…, so take, ki bodo v bodoče še potrebovale pridne roke. Sicer roke, ki delajo pametno in ne trdo, pa vendar roke.

  • Katera znanja potrebujemo, da bomo uspešneje delati v času nenehnih sprememb

Predvsem je dobro, da se v podjetjih krepijo predvsem te podjetniške kompetence, ki pomagajo v fazi hitrega prodora na tržišče, v fazi odpiranja  novih poslovnih subjektov, pa tudi zato, da bo življenjska doba podjetij čim daljša, in da to ne bodo samo enoletne cvetlice.

  • In katere so tiste kompetence, ki pomagajo ustvarjati dobre poslovne zgodbe.

Vodstvene in voditeljske veščine; pogajalske in prodajne veščine; racionalizacija dela, delovnih procesov; upravljanje časa; planiranje in organiziranje lastnega dela in dela drugih; moč odločanja; premagovanje porazov; moč nagnjenosti k tveganju; drznost in pogum; poznavanje načinov iskanja ustreznih informacij iz poplave podatkov; timsko delo, veščine motiviranja sebe in sodelavcev; kompetence osebnostnih in karakternih lastnosti za ustrezno delo; moč samozavesti; kako delovati v nepredvidljivih okoliščinah; kako se prilagajati; projektno delo; kako biti inovativen, kreativen,  samoiniciativen; analiziranje in spremljanje rezultatov dela; kompetenca stalnega strokovnega razvoja, kompetenca varovanja zdravja in okolja, kompetenca vizionarstva; kompetenca odličnosti; pozitivna naravnanost…«

Brez strokovnih, specifičnih znanj, ki se hitro spreminjajo, seveda tudi ne gre.

Poudarjanje pomena samo segmentu inoviranja in moderniziranja odvrača tiste, ki bi želeli od sebe več, se pa zavedajo, da Einsteini  ne morejo biti, niti ne delujejo v dejavnosti, ki zahteva vso to modernizacijo. Zato se splača graditi, razvijati in višati kompetence vsem, pa seveda tudi promovirati vse te poklice.

Velja sporočati, da lahko uspejo tudi podjetja in podjetniki, ki nimajo ravno tehnološko prebojnega izdelka.  In da bo lahko uspel tudi samozaposleni, ki ponuja tisto, kar trg resnično  potrebuje in to v taki meri, da bo od te prodaje mogoče preživeti. Sicer z ne tako visoko dodatno vrednostjo,  pa vendar.

Avtorica članka je Nives Fortunat Šircelj

Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., NLP praktik, NLP mojster, Zavod ZAPOSLISE

Dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih v gospodarski dejavnosti, pet let zaposlena v državni upravi na področju usposabljanja s pomočjo EU sredstev. Ker je delala tudi na področju marketinga in odnosov z javnostmi, ta znanja zelo rada uporablja tudi pri razvoju kadrov. Tistih, ki so že zaposleni, brezposelnih, oz. tistih, ki šele prihajajo na trg dela. Zaveda se, da imamo vsi premalo teh prodajnih, pogajalskih veščin, kako se znati uveljaviti, kako doseči zastavljene cilje. Je vabljen predavatelj na področju vodenja, medgeneracijskega sodelovanja, mentoriranja, višanja samostojnosti in samoiniciativnosti, sprejemanja odgovornosti. Svetuje pri uvajanju raznih internih pravilnikov in aktov, sistemizacija  delovnih mest, pravilniki o plačah, sodobno nagrajevanje. Zadnja leta se izpopolnjuje iz področja motiviranja mlajših in področja motiviranja starejših zaposlenih, ter katere so kompetence bodočnosti in kako jih doseči. Je vabljen član raznih komisij  Starejšim prijazno podjetje, projekt PILOTI, Družbeno odgovoren delodajalec, Družini prijazno podjetje. Sodeluje pri delodajalskih združenjih pri definiranju poklicev in profilov prihodnosti. Imenovana je lastnica spletne strani www. zavod-zaposlise.si

 

 

 

Mogoče vam bo všeč