Prva popočitniška seja Mestnega sveta MO Celje v luči rebalansa proračuna za leto 2019

V veliki dvorani Narodnega doma je potekala prva popočitniška, obenem 8. seja  Mestnega sveta mestne občine Celje. Jesen, politična in siceršnja, ne bo prav nič dolgočasna in monotona. Mnogo tega, kar se je dogovarjalo v predpočitniškem času, bo dobilo izvedbeni epilog v jesenskem času,  več stvari pa bodo  doživele svoj debut.

Osrednja točka in vihtenje političnih mečev se je nanašalo na sprejetje  rebalansa proračuna za leto 2019. Celjski mestni svetniki so potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna. V njem sicer ni večjih vsebinskih ali finančnih sprememb, ampak bi naj šlo  le za prerazporeditve med posameznimi postavkami.
Prihodki tako skupaj znašajo 65,8 milijona evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom manjši za 0,2 odstotka. Odhodki pa so z rebalansom nižji za 0,8 odstotka in pridejo do številke reda slabih 76 milijonov evrov.  Tukaj v tem delu so svetniki  sprejeli amandma k rebalansu proračuna, s katerim se zvišujejo sredstva za nakup zemljišč po predkupni pravici v višini 200 tisoč evrov. V predlogu rebalansa je bilo sicer načrtovanih 1,2 milijona evrov za nakup zemljišč, od tega 500 tisoč evrov za nakup zemljišč po postopku uveljavljanja predkupne pravice.

 Pravijo da tudi zaradi tega ker spremljajo trende  glede zemljišč ki jih občine odkupujejo za spodbujanje investicij in vlaganj ter posledično temu za  povečanje možnosti za izboljšanje gospodarske slike.

Ne bi ravno rekel da je jabolko spora ali pa vsaj nestrinjanja  ampak je delno neenotnost je nastopila ustanavljanju javnega  gospodarskega zavoda ZELENICE za urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin. Ustanavljanje predvideva  združevanja dejavnosti, ki se nanašajo na vse javne zelene površine, zelence, otroških igrišč in drugih prostorov . k sodijo pod ingerenco mesta in so javne.  Tako del dejavnosti iz Simbia, ki so prej bile v javnem gospodarskem interesu in iz režijskega obrata delovale skupaj in domovale pod isto streho javnega gospodarskega zavoda. Le da je možnost ohranjanja delovnih mest. Stroškovno  brez dodatnih  finančnih posegov. Ali bo položaj združenih delavcev enakovreden , glede da so tisti iz Simbia delovali in bi bili plačani   na drugačno podlagi ter  preostalih ki  imajo podlago drugje, ostaja da zvemo kasneje ko bo zavod začel delovati z polno zmogljivostjo, se pravi na začetku naslednjega leta.

Opažanje da se kaj dogaja je vidno in se da naslutiti od daleč, od blizu še bolj. Zanimiva je,  ali bi bila ugotovitev, koliko in  kdo od vključenih prispevajo  v mestno politiko kot svetniki in  kot drugačni  deležniki v odločitvah glede delovanja in ustanavljanja družb, za katere lahko rečemo, da kaj pomenijo v mestu  in dajejo občutek občanom, da je prav to njim namenjeno. Ne bi jih sam delil na statiste in »pleyerje« prvega reda, pa vendar se to tu in tam ali pa pogosteje kot si na trenutke mislimo imajo status ki si ga pridelajo zaradi lastne brezidejnosti, anemičnosti, na trenutke indolentosti. Časa  da bi kaj plasirali, inicirali   idejo ali obljubo svojim volivcem je dovolj, vendar ob določeni spodbudi, celo z svojimi volivci.

Celje očitno gre naprej, vendar je pa pomembno s kom in kdo bo kje  sedel na vozu napredka.  

Vane K. Tegov