10. oktober – Svetovni dan duševnega zdravja

Prvič so svetovni dan duševnega zdravja praznovali 10. oktobra 1992. Na začetku je bila to letna aktivnost Svetovne federacije za duševno zdravje. Kasneje so ta dan tudi uradno določili za svetovni dan duševnega zdravja.

Duševno zdravje je neločljiv del celote zdravja posameznika in je mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni. Dobro duševno zdravje daje posamezniku možnost uresničevanja svojih kognitivnih in čustvenih zmožnosti, prav tako pa omogoča uspešnost v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju ter je tudi vir blaginje. Letošnja osrednja tema svetovnega dne duševnega zdravja pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) nosi naslov »Duševno zdravje za vse«. V luči le-te želimo vsem udeležencem strokovnega srečanja ponuditi vsebine, ki vas bodo spodbudile k strokovni in tudi osebnostni rasti.

Mnogi ljudje z duševno motnjo ali boleznijo niso deležni zdravljenja, do katerega so upravičeni in skupaj s svojimi bližnjimi še vedno doživljajo stigmo in diskriminacijo, zato je pozornost letošnjega dne namenjena neenakosti pri dostopanju do sistema in storitev skrbi za duševno zdravje.

Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje

Kar polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih.

V zadnjih letih se vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših javnozdravstvenih problemov – samomor. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.

Za dobro duševno zdravje je potrebno okolje, ki to omogoča

Za krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje, ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje.

»Stigma, zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane in dodala: »Ozaveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti, spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig pismenosti o duševnem zdravju.« 

Z vzpostavitvijo centrov za duševno zdravje izboljšanje dostopnosti do različnih virov pomoči

V Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Na zaznane potrebe med drugim odgovarjamo tudi z vzpostavljanjem Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centrov za duševno zdravje odraslih (CDZO) na primarni zdravstveni ravni. Do konca leta bo v okviru zdravstvenih domov vzpostavljenih predvidoma 10 CDZOM in 10 CDZO, v katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov.

Podpora in psihoedukacija na voljo tudi v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji

V pričakovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno opozoriti tudi na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki je dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Delavnice so krite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj.

 

vir: zdaj.net