Zakon o vojni med Grčijo in Albanijo iz leta 1940? Po 84 letih predlog za ukinitev s strani Albanije.

Albanski parlament je te dni  soglasno s 96 glasovi “za” sprejel deklaracijo za odpravo “zakon o vojni”, ki ga ima Grčija z Albanijo od leta 1940.

Izjavo je predlagala Stranka za pravičnost, integracijo in enotnost (PDIU) Shpetima Idrizija, ki je bolj znana kot “stranka Chamov”, Albancev, izgnanih z območja Chamaria v Grčiji. Idrizi je dokument ob predstavitvi označil za “skrite mine, ki lahko eksplodirajo vsak trenutek”.

Z izjavo se med drugim od albanske vlade zahteva, da si skupaj z grško vlado prizadeva za odpravo vojnega prava, ki ga je sprejela Grčija, in pravnih posledic, ki izhajajo iz tega zakona, tu seveda vrnitev zaseženega premoženja pripadnikov izgnanih Chamov.

– Ministrstvo za evropske in zunanje zadeve pozivamo, da po potrjenih prispevkih naše zunanje politike za dobro sosedstvo, mir in varnost redno obvešča parlament Albanije in naše evroatlantske partnerje Nato in EU o sistematičnih prizadevanjih vlade Republike Albanije v sodelovanju z vlado Republike Grčije rešiti to vprašanje, preneseno iz preteklosti, piše v izjavi.

Skupščina Albanije tudi poziva parlament Republike Grčije, da podpre prizadevanja svoje vlade za uresničitev politične volje, ki so jo večkrat izrazili ministri za zunanje zadeve Republike Grčije, za odpravo vojnega prava z Albanijo, in v tem duhu pozitivno preučiti in odobriti vsak pravni instrument, ki bi služil za popravo te situacije, ki ne sovpada z realnostjo dvostranskih odnosov Albanija-Grčija.

Tudi pri ostalih izgnancev iz drugih delov Grčije ni bistveno drugače

Vprašanje odprave »vojnega zakona« in predvsem vračanja zaseženega premoženja Chamov pogosto postavlja albanska stran, nasprotna, grška stran pa glede vračanja premoženja odgovarja, da je takšno vprašanje ne obstaja.

Podobno vprašanje se postavlja tudi za izgnance iz Grčije  za čas državljanske vojne med letoma 1945-1949, iz severovzhodnega dela Grčije( Vzhodna Makedonija in Trakija) med katere spada tudi pisec članka, oziroma kot eden od naslednikov direktnega dediča imetja za katerega nikoli ni bilo uradno sproženo ničesar razen zasebnih obiskov enega od mojih staršev(pokojnega očeta) na konzulatih vsepovsod v nekdanji skupni državi.

Na ta del diplomatskih »ušes« Grčija ni slišala nič ali zelo malo. Nekdanjim grškim državljanom  in njihovim dedičem  želim vso srečo.

Vane T. Costa