Zakaj obrekovati ni vedno slabo?

Zakaj obrekovati ni vedno slabo?

O komunikaciji na delovnem mestu smo že veliko pisali. Poudarili smo pomen neverbalne komunikacije ter pisali o koristih in poteh do transparentne komunikacije.

»Obrekovati ni lepo.« je nekaj, kar nas učijo že od nekdaj. Vendar se včasih kar ne moremo upreti, da kdaj pa kdaj delimo kakšno novičko s sodelavko na kavi – le kako bi lahko kaj tako zanimivega zadržali zase? Seveda pri tem ne želimo, da za naše opravljanje razve, saj imamo v splošnem precej negativno mnenje o obrekovanju kot tudi o ljudeh, ki radi opravljajo. Vprašanje torej je, zakaj potem še vedno obrekujemo? In ali lahko v obrekovanju najdemo tudi koristi?

Kaj sploh je obrekovanje?

Kar 65% našega vsakdanjega pogovora naj bi vsebovalo obliko obrekovanja. Čeprav imamo navadno precej negativno mnenje o opravljanju, raziskovalci pri samem definiranju tega socialnega pojava izbirajo bolj nevtralen pristop. Obrekovanje je tako lahko kakršnokoli deljenje pozitivnih ali negativnih informacij o neki tretji osebi oz. osebah. Zlasti zanimivo pri tem je, da pozitivno opravljanje zajema kar 2/3 vsega obrekovanja pri posameznikih, vendar je negativno tisto, ki ga pogosteje raziskujemo in obravnavamo.

Čeprav nekih resnejših sankcij v delovnih organizacijah za govoričenje verjetno ne boste dobili, ga delodajalci pogosto označujejo kot nekaj nadležnega, saj naj bi zapravljal čas in zniževal učinkovitost zaposlenih. Vendar to ni nujno, saj ima obrekovanje lahko tudi številne pozitivne funkcije.

Photo by Ketut Subiyanto from Pexels

Zakaj je pozitivno obrekovanje dobro za organizacije? 

Namen obrekovanja je evolucijski in sega daleč v zgodovino, saj nam pomaga, da prepoznamo tista vedenja, ki so socialno zaželena in tista, ki niso. Vsakič, ko delimo informacije o nekom, našemu sogovorcu sporočamo, kaj je ustrezno, kar mu pomaga, da oceni svoje lastno vedenje in kako socialno zaželeno je v družbi. Z opravljanjem torej oblikujemo in vzdržujemo socialne norme v naši delovni organizaciji.

Poleg socialne primerjave pa pozitivno opravljanje pripomore tudi k oblikovanju in vzdrževanju sodelovalnih odnosov, saj obrekovanje v veliki meri temelji na zaupanju, da sogovornik ne bo razkril vira svojih informacij. Pomemben vidik opravljanja pa je tudi širjenje svojega znanja, saj v zameno za deljene informacije navadno dobimo kakšno informacijo tudi sami. Tako lahko dobimo boljši vpogled v delovanje organizacije pa tudi v neformalne socialne odnose, ki se znotraj organizacije pojavljajo.

V kolikor vas tema zanima in bi jo radi preizkusili tudi v vaši organizaciji, jo lahko preizkusite tudi kot vajo krepitve ekipe. Na kakšen način, si lahko pogledate v posnetku Youtube kanala Team Building Games.

Določene oblike opravljanja pa imajo tudi funkcijo sproščanja napetosti v posamezniku, zlasti v čustveno napornih odnosih. Medicinska sestra naj bi recimo ostala ustrežljiva, ne glede na to, kako naporen je pacient. Obrekovanje s sodelavko ji pri tem lahko pomaga, da izloči negativne občutke, kar ji omogoča lažjo čustveno regulacijo, ko se ponovno sreča s pacientom. Vendar tovrstno obrekovanje po vsebini že lahko uvrščamo v negativno opravljanje, čeprav sam namen obrekovalca ni zlonameren.

Previdno: meja med pozitivnim in negativnim obrekovanjem je tanka

Namen članka ni, da bi vas nagovarjala k obrekovanju, saj moramo upoštevati številne socialne okoliščine, ki nam povejo, ali je obrekovanje pozitivno ali ne. Kljub temu, da ima pozitivno obrekovanje svoje funkcije in s tem tudi koristi, se moramo zavedati, da ga je v praksi težko ločiti od negativnega. Ko boste naslednjič želeli opravljati, se tako vprašajte, kakšen je vaš namen: deliti ali škoditi? To je namreč bistvena razlika med obema vrstama obrekovanja.

Kadar se odločite opravljati z namenom povzročanja škode subjektu, o katerem govorite, se zavedajte, da imajo lahko vaše besede številne negativne posledice. Ravno negativno obrekovanje je namreč razlog za številne stiske posameznikov v delovnih organizacijah, pogosto pa predstavlja tudi eno izmed metod izvajanja nasilja nad sodelavci.

Če povzamem, lahko vidimo, da je obrekovanje zapleten socialen pojav, ki ima številne pozitivne pa tudi številne negativne posledice. Zaradi slabega prizvoka besede »obrekovanje« pogosto mislimo, da gre za nekaj slabega, vendar na to, kakšno vlogo ima, vpliva zlasti namen, s katerim delimo neke informacije. Ob tem se zastavlja pomembno vprašanje, kdaj in v kakšnih primerih je opravljanje v redu in v kakšnih ne, kar nam pomaga tudi pri naslavljanju težav, ki lahko nastanejo zaradi negativnega govoričenja. Kaj pa vi? Kdaj pa vi obrekujete?

Nadaljnje branje:

Grosser, T. J., Lopez-Kidwell, V. in Labianca, G. (2010). A social network analysis of positive and negative gossip in organizational life. Group & Organization Management, 35(2), 177–212.

Kuo, C. C., Wu, C. Y. in Lin, C. W. (2018). Supervisor workplace gossip and its impact on employees. Journal of Managerial Psychology, 33(1), 93–105.

Grosser, T., Kidwell, V. in Labianca, G. J. (2012). Hearing it through the grapevine: Positive and negative workplace gossip. Organizational Dynamics, 41, 52–61.

Avtorica: Sabina Kopar

vir: https://psihologijadela.com/2021/08/16/a-ti-povem-eno-govorico-govorico-o-obrekovanju/?fbclid=IwAR1tKZ_xhhKFmWhC8OZxifjYkebbT8gY2oaNB9btcFuU35EZgwJrqgR-ulc