Dogodki in prireditveGospodarstvoSlovenija

Z dvodnevno konferenco obeležili večletni projekt ZSSS Za krepitev socialnega dialoga

Konec septembra se bo končal skoraj štiri leta trajajoči projekt ZSSS, poimenovan Za krepitev socialnega dialoga. V torek in sredo, 14. in 15. septembra 2021, pa je na Ljubljanskem gradu potekala vsebinsko bogata dvodnevna konferenca, na kateri so organizatorji skupaj s številnimi gosti predstavili svoje delo in narejeno v okviru projekta. Razprave so potekale tudi o vlogi in pomenu vseživljenjskega učenja in stanja socialnega dialoga v Sloveniji. 

Vodja projekta Patricija Vidonja je bila z zaključki dvodnevne konference, ki jo je povezoval sodelavec ZSSS Gregor Inkret, zadovoljna: »Konferenca je pomenila zaključek projektnih aktivnosti in priložnost, da smo se ozrli na doseženo. Bila je tudi prostor za proslavljanje in pogled naprej, na izzive, ki nas še čakajo na področjih vseživljenjskega učenja in socialnega dialoga.« Ves projekt, ki se je začel decembra 2017, je ocenila pozitivno in dodala, da je bilo narejenega veliko: »V projektu smo razvili 7 izobraževalnih programov in 7 e-gradiv s katerimi smo nadgradili e-učilnico ZSSS, skupaj smo izvedli 44 e-izobraževanj in v sistem e-izobraževanja vključili 208 udeleženk ter udeležencev. Ti so bili z e-izobraževanji, vsebino, potekom in samo organizacijo tako zadovoljni, da so se po končanem izobraževanju pogosto udeležili še preostalih. Izpostavila bi tudi kar 11 regijskih mrež, ki smo jih vzpostavili s svetovalnimi središči ISIO. Njihov namen je bil krepiti sodelovanje ZSSS s ključnimi deležniki na področju vseživljenjskega izobraževanja odraslih. Z mrežami smo poskušali že od samega začetka člane informirati in jim približati možnost vključitve v (brezplačna) izobraževanja, ki jih svetovalna središča, vključena v regijske mreže, ponujajo. Skupaj smo organizirali izobraževanja za skupine delavk in delavcev, okrogle mize, delavnice; partnerstvo je obrodilo sadove tudi lani septembra, ko smo izvedli prvi Dan za znanje, s katerim nadaljujemo tudi letos,« opiše rezultate projekta. »Omeniti velja tudi našo elektronsko bazo kolektivnih pogodb, edinstven sistem, ki na enem mestu omogoča zbir veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti in njihovo medsebojno primerjavo. V zadnji fazi pa razvijamo še aplikacijo, prilagojeno za mobilne naprave. Ta bo uporabniku omogočala dostop do spletnih strani ZSSS, produktov projekta, novic z različnih področij, informacij s področja trga dela, priročnikov in zloženk ZSSS. V koledarju dogodkov bo lahko uporabnik spremljal aktualne dogodke, izobraževanja in se nanje prijavil. Uporabniku bo omogočala dostop do kontaktov njemu najbližje območne pisarne ZSSS,« še pove in za zaključek doda, da bi si želela, da bi z aktivnostmi nadaljevali tudi po zaključku projekta: »Trajnost projektnih aktivnosti je bilo vodilo, ki smo ga zasledovali in se zato pri načrtovanju vedno ozirali naprej. Verjamem pa, da bodo dolgoročnejši vplivi vidni tudi na področju večje aktivnosti članic in članov sindikata, saj smo jih skozi projektne aktivnosti opremili z novimi znanji, kompetencami, jim ponudili nova orodja za njihovo delo


V nadaljevanju pa si lahko ogledate še fotogalerijo z dogodka:

Dvodnevno konferenco je z uvodnim nagovorom odprla predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ki je poudarila, da je izobraževanje ena od nosilnih dejavnosti sindikatov, čeprav ta tematika v medijih ni v ospredju. Foto Matej Klarič
Vodja projekta Patricija Vidonja je na konferenci spregovorila o številnih rezultatih projekta in predstavila tudi elektronsko bazo kolektivnih pogodb, ki je na voljo vsem, da se seznanijo s pravicami, ki jih uživajo delavke in delavci v posameznih dejavnostih. Foto Matej Klarič
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja ter član projektne ekipe, je na konferenci izpostavil potrebo po vzpostavitvi nacionalne strategije vseživljenjskega učenja. Foto Matej Klarič
Generalna sekretarka Sindikata delavcev promet in zvez Slovenije Saška Kiara Kumer (sedi desno) je opozorila tudi na to, da nekateri delavci, denimo tisti, ki delajo prek spletnih platform, zaradi svojih delovnih pogojev in načina dela nasploh niti ne morejo razmišljati o vseživljenjskem učenju. Foto Matej Klarič
Dr. Valentina Franca z ljubljanske Fakultete za upravo je postregla s podatki, ki kažejo, da se vseživljenjsko izobražuje več žensk kot moških, vključenost pa pada s starostjo in izobrazbo. Foto Matej Klarič
Tanja Vilič Klenovšek iz Andragoškega centra Slovenije (desno) je menila, da je vseživljenjsko učenje bistveno za razvoj ljudi, za socialno kohezijo in zaposlovanje. Foto Matej Klarič
Na sklepni panelni razpravi o izzivih socialnega dialoga je predsednica ZSSS Lidija Jerkič opozorila, da nekateri socialni dialog napačno razumejo kot posvetovanje, ne pa kot sodelovanje. Minister za delo Janez Cigler Kralj pa je sicer izpostavil posebne dosežke socialnega dialoga v preteklosti, vendar nato trdil, da se morajo o tem, kaj socialni dialog dejansko je, socialni partnerji šele dogovoriti. Foto Matej Klaričvir: https://www.zsss.si/z-dvodnevno-konferenco-zksd-179/

Mogoče vam bo všeč