Vonj po pogumu-o tem in še mnogočem ki je bilo takrat. Brez cenzure.

Danes je bila prestavljena spletna stran osamosvojitev. si  s katero se v VSO Slovenja začenja  realizacija poslanstva do zgodovinskega spomina. Sam portal nima namena nadomestiti Muzeja slovenske osamosvojitve, ki mu ni bilo dovoljeno zaživeti. Začasno. Pravzaprav je to nujno omenjati, obnoviti tudi z mnenji tistih, ki so vedeli za kaj se gre. Kot protiutež mnenjem, ali kot pravi Lojze Peterle, Predsednik združenja VSO,  o razodetjih nekaterih, da te vojne ni bilo.  Prav zato se je pričelo s pričevanji 56 oseb iz tistega časa, da je vsak rekel tako kot je bilo brez da bi jih dodatno popravljali ali po domače cenzurirali.

Spletni portal osamosvojitev.si  ima namen na nek način   zbirati in ohranjati vse kar je povezano s samo osamosvojitvijo. Namen je bil da se to hrani in po pravilih stroke vzdržuje v državnem  Muzeju slovenske osamosvojitve. Ker pa je aktualna vlada tega doma ukinila smo dolžni, vsaj začasno ponuditi nek virtualni prostor za hrambo in ohranjanje teh materialov, pričevanj, predmetov. Do vrnitve  muzeja v funkcijo za katero je bil ustanovljen.  Mnogo tega se je dogajalo pa ni bilo shranjeno ali dovolj dobro ohranjeno.  Da bi v resnici imeli shranjeno je več kot pomembno, danes v dobi digitalizacije imeli shranjeno in spravljeno na varno.  Počasi bodo nekateri akterji, posebej po občinah kje so odločali o predaji orožja  ali  njegovega umika na varno in tajno mesto. Ta pričevanja morajo biti ohranjena da ne bodo kasneje izjave da nekaj ni bilo  ali pa da  določeni  modificirajo dokumente ali pričevanja  o tem kaj so počeli ali kaj niso pa bi morali domovini pomagati.  Zaenkrat so ti intervjuji. Od tistih ki so živi. Tukaj so vsi, ki so bili vključeni v organe odločanja ali koordinacijske skupine za izvajanje  sprejetih sklepov. Nobeden od nagovorjenih za intervju ni zavrnil povabilo in je seveda s svojega zornega kota to tudi povedal. Osebni pogled je največja dodana vrednost tega portala, meni Janez Janša.

Velja še enkrat povedati, da je slovenska osamosvojitev zgrajena na empirični izkušnji,  da je zgrajena, narejena  in s krvjo potrjena, da je bila resnična.  Osamosvojitev  in nastanek države Slovenije.  Zelo pomembno je, da se je VSO Slovenija odločila za  inkluzivni, vključujoč pristop. Tukaj se daje prostor vsem akterjem  ki so pred tem, med tem in potem  vlogo in možnost da prispevajo  k dejanjem, ki so prispevala k osamosvojitvi, meni Igor Bavčar. Ob tako zbranem in pripravljenem gradivu obstaja velika možnost da se uporablja tako zbrano uporabi  v izobraževalnem procesu.

Datum ni slučajno izbran.  Na današnji dan so jugo tanki šli na ulice. Na primorskem celo dan prej, ko je poveljnik agresorske vojske slovenskega rodu pohitel proti slovenski zahodni meji. To da se je JLA spravila na ceste, polja,  ulice   27  junija ko je že bila sneta socialistična zastava dol in postavljena slovenska zastava samostojne države je zelo pomemben trenutek, tudi  z mednarodnega  zornega kota. To se štelo kot napada na suvereno državo, kije šla svojo pot. Dva, tri dni prej pa bilo drugače ali celo povsem drugače dojeto v mednarodni skupnosti, meni o tem Jelko Kacin kot je nekdo na »tiskovki«  rekel, da so člani vojnega kabineta.  Takrat je v očeh svetovne, evropske javnosti obveljala  resnica, da je ena država napadla drugo državo. Zato smo tudi rekli, da se je šlo za Vojno za Slovenijo.

V tem času, času osamosvajanja in osamosvojitve ni bilo teh dvomov, sodelovati ali ni v pripravljalnih dejanjih na ta veličastni dogodek.  Takrat je bila enotnost  na najvišji možni ravni. Kdor koli danes meni drugače ima slab odnos do sebe ali neko skrito agendo, ki jo zastopa pa nam noče povedati.  Revidiranje osebno je možno vendar bistvo ostaja nedotaknjeno. Slovenska osamosvojitev je bila, vojna za Slovenijo je bila, se je v resnici dogajala, agresorska armada je bila poražena in je zato odšla.

Slovenija  in njeni državljani to vemo. Krepimo to zavedanje. Krepimo samozavest svojih ljudi, da smo takrat ravnali prav.  Pa tudi naša bodoča ravnanja so v smeri ohranjanja vsega dobrega in doseženega.

Vane T. Costa