Viktor Povše ob 90 letnici: »Akademski slikar in konzervator specialist z opusom za poklon do tal«.

Ta konec tedna je v Kvartirni hiši v Celju  bil možen  zadnji obisk in ogled razstave akademskega slikarja in konservatorja specialista,  Celjana Viktorja Povšeta ob njegovi 90-letnici ter skoraj 60 letnici njegovega ustvarjanja. In hvala bogu, da smo lahko ujeli ta vlak in imeli srečo in čast, da smo ob ogledu  njegovih likovnih del   ter kolosalnih  restavratorskih z filigransko natančnostjo izvedenih  opravil povezanimi z  konzervatorskimi dosežki, to slišati od njegovih najbližjih, pravzaprav hčere  Darje Povše.

Njegova življenjska   pot se je začela na Dolenjskem leta 1933 v  vasi Podturn, v sedanji občini Dolenjske toplice kjer je začel obiskovati osnovno šolo. Prekinjeno šolanje nadaljuje po vojni, kjer je po spleti srečnih okoliščin bil iz šole v Novem mestu bil nagovorjen da izpopolnjuje svoj talent na likovnem področju, pravzaprav slikanju. Vse ostalo ga pelje po poti naprej  na študij doma, študij v tujini, v takratnem času bolj na vzhod predvsem na področju konzervatorstva. Celjan je »postal » leta 1964. Od tam naprej se njegovo znanje in umetnost,  glede na pridobljen sloves išče, ceni in angažira pri zelo zahtevnih in unikatnih konzervatorskih del in opravil.

Njegov osnovni poklic kot akademskega slikarja, ga determinira preko likovnih del  v več tehnikami med katerimi posebej olje in grafika,  vrsta del pa portreti in tihožitja.

Viktor Povše s  svojim umetniškim darom in vrhunsko natančnostjo in rahločutnostjo  Celju zapustil izjemen umetniški opus – v obliki restavriranih oljnih slik, fresk in kipov. Te stvaritve najdemo v Pokrajinskem muzeju Celje, celjskih Kapucinskem samostanu in cerkvah sv. Daniela in Marijinega vnebovzetja.

Pravzaprav največji del njegovega ustvarjanja, kije tudi najpomembnejši za Celjane, je ukvarjanje z celjskim srednjim vekom, predvsem cerkvami in njenimi restavracijami del in poslikavami pretežno z poznim gotskim slogom oziroma  značilnostjo ter nekaj baroka v posameznih delih.

Najpomembnejše restavratorske posege je Povše opravil v cerkvah Sv. Danijela in Marijinega vnebovzetja. Leta 1967 je  najprej prevzel v restavriranje dragoceni kamniti kip Žalostne Matere Božje, ki je bil sedemkrat preslikan. Obnovljeno delo je bilo l. 1972 na razstavi v Salzburgu in leto kasneje v Parizu in je prejelo mednarodno priznanje kot najbolje ohranjena originalna polihromacija ali mnogobarvnost kipov in stavb  v Evropi. Eden in edini.

Leta 1968 je začel z restavratorskim delom v Kapeli Žalostne Matere Božje in po dobrem letu dela odkril freske evropske kvalitete na rebrastem stropu izpod desetih beležev oziroma plasti, čeprav je bilo mnenje  prenekaterega od uglednih strokovnjakov, da je delo nemogoče izvesti. Njemu je le uspelo.

Prav tako velja  poudariti zelo zahteven projekt, ki ga mojster Povše izvedel v cerkvi Marijinega vnebovzetja, kjer je 93  kvadratnih metrov veliko fresko razkosal ali razstavil  na 63 delov in jo po dveh letih in pol obnove vrnil na obnovljeno steno.  Posebej zahtevno zaradi polkrožne stene. Strokovno in tehnično tako zahtevnega posega v Sloveniji ni opravil še nihče.

Prav zato je delo in njegovo ustvarjanje na obeh področjih posebej na področju konzervatorstva  takšno kot ga ni dosegel nihče drug.  Le Viktor Povše. Želimo si lahko še več podobnih ogledov preglednosti njegovega opusa in še več okroglih obletnic ustvarjalcev kot je on.

In še ena omemba. Celjska kulturniška, likovna, zgodovinska in konzervatorska srenja mora enkrat doseči ta preboj. Preboj ki je potreben in nujen. V vsem je v ospredju na omenjenih področjih  le v prodornosti in umestitvah teh  dosežkov pa ne. S pomočjo turistične stroke pa bi prevzeli primat in ne samo odmerjene doze v programih strokovnih in turističnih obiskov.

 

Vane T. Costa