Učinkovitejše spopadanje z različnimi kriznimi razmerami

Dr. Anže Logar, slovenski minister za zunanje zadeve, o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 2021.

Slovenija 1. julija 2021 drugič prevzema predsedovanje Svetu EU. Kakšne cilje ste si ob upoštevanju izkušenj in tudi zdajšnjih težkih okoliščin zaradi pandemije covida-19 zastavili za drugo predsedovanje?

Ena temeljnih prednostnih nalog Slovenije kot predsedujoče Svetu EU bo prispevati k učinkovitejšemu spopadu z različnimi kriznimi razmerami, ki zaradi svoje narave ali obsega presegajo zmogljivosti posameznih držav članic in je zato potreben skupni odziv na ravni EU. Med takšne razmere sodijo zlasti pandemije in različne oblike sodobnih varnostnih groženj, kot so kibernetski napadi večjih razsežnosti.

Slovenija med svojimi prednostnimi nalogami poudarja tudi gospodarsko okrevanje EU, kjer je glavni cilj učinkovit prenos finančnega instrumenta »Next Generation EU« ter mehanizma za okrevanje in odpornost. Osrednji prvini okrevanja bosta zeleni prehod in digitalna preobrazba.

Naslednja prednostna naloga predsedovanja bo Konferenca o prihodnosti Evrope, katere ustanovno zasedanje je bilo 9. maja v Strasbourgu. Prav v času našega predsedovanja bo potekala aktivna razprava z državljani o ključnih izzivih, prednostnih nalogah in prihodnosti Evrope na splošno, poleg te pa tudi strateška razprava na najvišji ravni. V javno razpravo bodo poleg državljanov vključeni še institucije EU, nacionalni parlamenti in drugi deležniki.

Slovenija bo posebno pozornost namenila krepitvi Unije, temelječi na vladavini prava in evropskem načinu življenja. Vodili bomo razpravo o letnem poročilu Evropske komisije o stanju vladavine prava v EU. Za nas je temeljna vrednota EU tudi schengenski sporazum, ki neposredno vpliva na kakovost življenja Evropejcev, zato bomo opozarjali na potrebo po polnem delovanju schengenskega območja. Še naprej bomo usklajevali stališča na področju novega pakta o migracijah in azilu. Izjemno pomembno je, da države članice najdejo pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo.

Na področju zunanjih odnosov bo večji del pozornosti namenjen krepitvi čezatlantskih odnosov, strateški razpravi o Indopacifiku in Zahodnem Balkanu. Osredotočili se bomo na družbeno in gospodarsko okrevanje regije Zahodni Balkan po pandemiji ter na trajnostni razvoj in napredek držav te regije na poti v EU.

Ne samo Evropa, ves svet je v zadnjem letu doživel verjetno eno najtežjih kriz po drugi svetovni vojni. Kaj smo se po vašem mnenju lahko naučili iz te krize v Evropski uniji in kako lahko okrepimo njeno odpornost?

Pandemija nas je naučila, da smo lahko uspešni le, če države članice EU med sabo sodelujemo in se usklajeno odzivamo. V zadnjem letu so bili na preizkušnji nekateri temelji, na katerih je zrasla EU, na primer notranji trg. V času predsedovanja zato želimo spodbuditi nadaljnji razmislek o naukih in izkušnjah krize zaradi covida-19 na vseh pomembnih področjih delovanja EU. Menimo, da je treba izboljšati evropsko krizno odzivanje ter opredeliti skladnejšo delitev vlog različnih odločevalcev na ravni EU in držav članic.

Slovenija želi okrepiti zmogljivost EU, tako imenovano strateško avtonomijo EU, tudi za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov ter pospešiti raziskave in razvoj. Prizadevali si bomo tudi za krepitev kibernetske odpornosti. Negotove okoliščine zaradi pandemije covida-19 in povečana digitalizacija so še dodatno razkrile možni obseg posledic, ki jih lahko ima kibernetski napad večjega obsega na dejansko vsako področje našega življenja.

Kaj bo glavna naloga slovenskega predsedovanja na področju zelene in digitalne prenove evropskega gospodarstva? Lahko na tem področju osvetlimo kakšne svoje dobre prakse?

V ospredju bosta instrument »Next Generation EU« ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Glavni namen je, da se njuno izvajanje čim bolje uporabi za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. V okviru evropskega zelenega dogovora bo poudarek na podnebno-energetskem svežnju »Fit for 55«, ki bo poskrbel, da bo okrepljeni podnebni cilj 55-odstotnega znižanja toplogrednih plinov do leta 2030 ustrezno preveden v evropsko zakonodajo. Pomembna naloga bo tudi uskladiti mandat EU za 26. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki bo novembra v Glasgowu.

Slovensko predsedstvo  bo pozornost namenilo različnim vidikom digitalizacije. Osredotočili se bomo na zakonsko ureditev digitalnih storitev in digitalnih trgov, katere namen je vzpostavitev svetovnega standarda na področju delovanja spletnih okolij, temelječega na evropskih vrednotah. Poleg tega se bomo osredotočili na digitalno suverenost in področje umetne inteligence, kjer je Slovenija tradicionalno zelo ambiciozna.

Zagovarjamo pristop k umetni inteligenci, ki bo osredotočen na človeka in bo temeljil na etičnih standardih in človekovih pravicah. Demokratični svet je tisti, ki je prvi poklican, da vzpostavi ustrezen pravni okvir za razvoj in uporabo umetne inteligence v Evropi. Kajti drugače nam bodo pravila umetne inteligence pisali drugi!

V Sloveniji imamo s področja upravljanja, razvoja in raziskovanja umetne inteligence več kot 40-letne izkušnje. Lani je bil v Sloveniji ustanovljen tudi Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO, ki gostuje na Inštitutu »Jožef Stefan«. V času predsedovanja bomo organizirali različne prireditve, na katerih bomo spodbujali napredek na področju umetne inteligence v Sloveniji, med drugim tudi konferenco o umetni inteligenci na visoki ravni.

Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja je tudi utrditev evropske prihodnosti držav Zahodnega Balkana. Med predsedovanjem načrtujete sestanek voditeljev držav EU in Zahodnega Balkana v Sloveniji. Kateri so po vašem mnenju ključni izzivi regije in Evropske unije na poti vključitve teh držav v EU?

Slovenija poudarja, da je regija ena od ključnih geostrateških prednosti EU, zato mora ta okrepiti svoje dejavnosti, svojo navzočnost in ne nazadnje tudi sredstva za razvoj regije. Iskanje zadostne politične volje, tako znotraj EU kot v regiji, da se tudi najtežja vprašanja v regiji rešujejo na tvoren način, bo med največjimi izzivi našega predsedovanja.

Dejstvo je, da sta stabilnost in razvoj regije ter njena umestitev v evropske integracijske procese v vitalnem interesu Slovenije. Ob tem si bo Slovenija v času predsedovanja prizadevala, da države tega območja naredijo korak naprej v približevanju EU, tako glede širitvenega procesa kot tudi prek uresničevanja konkretnih projektov s področja gospodarske, energetske, digitalne in infrastrukturne povezljivosti.

Posebno pozornost bo Slovenija namenila tudi izvajanju zelene agende v regiji in projektom, ki so ključni za postopno preobrazbo držav Zahodnega Balkana v trajnostna in zelena gospodarstva.

Ne nazadnje si bo Slovenija prizadevala, da se izboljšajo možnosti za mlade v regiji, ki so prihodnost in upanje držav Zahodnega Balkana. S tega vidika je za Slovenijo pomembno, da so države regije vključene v razpravo o prihodnosti Evrope, saj je regija v srcu celine in kot takšna izredno pomembna za našo skupno prihodnost.

Kateri so po vašem mnenju danes največji izzivi EU in zakaj ter kakšna je vaša vizija?

Če pustimo ob strani celotni nabor izzivov, s katerimi se EU spoprijema v svetovnem in regionalnem strateškem okolju, je med ključnimi izzivi, posebej na zunanjepolitičnem področju delovanja EU, predvsem šibka oziroma pojenjajoča volja držav članic za iskanje soglasja. Morda iz tega izhajajo tudi nekateri drugi izzivi, ki se kažejo v očitkih zaradi nedejavnosti in v poznem odzivanju EU, togosti pri urejanju izzivov v soseščini in kibernetskem prostoru ter umanjkanju soglasja, potrebnega za strateško delovanje EU v svetu.

Zaradi tega se že nekaj časa pogovarjamo o prilagajanju delovnih metod Sveta za zunanje zadeve, da bi lahko bolje zagotovili soglasno odločanje, ki je za področje skupne zunanje in varnostne politike določeno v Lizbonski pogodbi. Nekatere države članice si morda želijo tudi prilagoditev na odločanje s kvalificirano večino.

Vsekakor se je treba v evropski družini odkrito pogovarjati, hkrati pa mislim, da bi visokega predstavnika lahko v večji meri pooblastili za proaktivne načine dela na zunanjepolitičnem prizorišču. S tem bi EU postala odzivnejša in predvsem bolj prepoznavna.

Med področji, ki jim bo Slovenija med predsedovanjem namenila največ pozornosti, je tudi razprava o prihodnosti Evrope. Kako jo vidite vi?

Razprava o prihodnosti Evrope je po svoji vsebini premislek o tem, kakšno Evropo si želimo v prihodnosti. Po svoji sestavi je to forum, razčlenjen na več ravni, ki bo vključil čim širši krog državljanov in prisluhnil njihovim idejam.

Za sodelovanje v tokratnih razpravah in na posvetovanjih je mogoče zaznati veliko zanimanja državljanov povsod po EU, slišati je mogoče že mnogo predlogov posameznih deležnikov na evropskem parketu. Vsi predlogi in ideje bodo objavljeni v pripadajočem spletnem okolju, na posebni večjezični digitalni spletni platformi, ki jo je prav v ta namen pripravila Evropska komisija.

V vlogi predsedujoče Svetu EU bo Slovenija spodbudila tudi strateško razpravo o naši skupni prihodnosti. Letošnji Blejski strateški forum bo zato naslovljen »Prihodnost Evrope«. Povabili bomo evropske voditelje, da predstavijo svojo vizijo Evrope jutrišnjega dne. Govorili bomo o vprašanjih, kot so evropske vrednote, institucionalne spremembe, strateška partnerstva, demografija, strateška avtonomija.

V pozni jeseni pa načrtujemo še posvet nekdanjih voditeljev, ki so zaznamovali zadnja desetletja evropske politike, da se z njimi pogovorimo o izkušnjah in priložnostih spreminjanja naše skupne Unije. Skratka, spremljajte letošnjo, že 16. izdajo Blejskega strateškega foruma – in ne bo vam dolgčas.

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/ucinkovitejse-spopadanje-z-razlicnimi-kriznimi-razmerami/