Svetovni dan čebel – 20. maj

Letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je bil razglašen na pobudo Slovenije. To je dan, ko se spomnimo vseh opraševalcev, ne le medonosne čebele. Opraševalci zagotavljajo eno ključnih ekosistemskih storitev, ki je pomembna tako za kmetijstvo kot ohranjanje biodiverzitete. Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.

Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Država Slovenija je popolnoma enotno pobudo podprla in po zahtevnem triletnem delu je OZN 20. decembra 2017 sprejel resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia.

Zakaj 20. maj? 20. maja se je rodil Anton Janša (1734–1773), slovenski čebelar, začetnik sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele tistega časa. Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po letu 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja.

Zato 20. maja izobesimo zastave ob Svetovnem dnevu čebel.

Čebele so najpomembnejši opraševalci vseh vrst rastlin. So bistvene za dobro preskrbo človeštva s hrano. V Sloveniji je visoka zavest o pomembnosti čebel za ekologijo. Ob tem smo Slovenci tudi najbolj »čebelarski« narod na svetu. V Evropi smo prvi po številu čebelarjev na tisoč prebivalcev. Tako imamo 4,9 čebelarja na 1000 prebivalcev, sledijo nam Češka (4,7), Estonija (4,0), Slovaška (3,2) in Hrvaška (3,0). Skratka, več kot 10.000 Slovencev, oziroma vsak 200-ti Slovenec čebelari! Povprečno vsak čebelar skrbi za 16 panjev. “Poližemo” pa približno 1 kilogram medu na prebivalca.
Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel. Zakaj prav 20. maj? Datum je bil izbran zato, ker se je na ta dan leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša.

ANTON JANŠA, čebelarski učitelj
Anton Janša, slovenski slikar in čebelar, se je rodil 20. maja 1734 v Breznici na Gorenjskem. Umrl je 13. septembra 1773 na Dunaju. Poznan je kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel. Akademsko izobraženi slikar je deloval kot prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru.

Anton Janša (1734-1773) na znamki bivše Jugoslavije

Ker je bil zelo nadarjen za slikarstvo, prav tako kot njegova dva brata (doma so si na skednju uredili atelje) so se vsi trije, kljub temu, da niso znali brati in pisati, odpravili na Dunaj, da bi se v bakrorezni šoli izučili risarske obrti. Brat Lovro je študij tudi končal in postal profesor na slikarski akademiji, Anton pa se je kljub svojemu talentu za slikanje odločil za čebelarjenje. Leta 1769 se je začel intenzivno ukvarjati s čebelarstvom, saj so ga čebele in vse kar je bilo z njimi povezano, zanimale že od majhnih nog. Doma so namreč imeli nad sto panjev, pred katerimi so se zbirali sosedje in se pogovarjali o čebelarjenju in kmetovanju. Leto kasneje je Janša opravil izpite in postal najprej čebelar pri Nižjeavstrijski kmetijski družbi, kasneje pa učitelj čebelarstva na čebelarski šoli v Augartni na Dunaju, ki jo je ustanovila Marija Terezija. Čebelaril je na cesaričinem vrtu Augarten in potoval po ostalih avstrijskih deželah, kjer je predstavljal svoje odkritje povezano s prevažanjem čebel na ajdovo pašo.
Zaslovel je s svojimi predavanji, na katerih se je kazalo njegovo zelo natančno poznavanje čebel. V nemškem jeziku je napisal dve pomembni knjigi: Razpravo o rojenju čebel (1771) in Popolni nauk o čebelarstvu. Slednja je izšla šele po njegovi smrti, leta 1775. Knjigo je kasneje prevedel in dopolnil Peter Pavel Glavar. Ti njegovi knjigi sta še vedno zelo poučni, saj nauke iz njih čebelarji še dandanes upoštevajo.

Janša je v Popolnem nauku o čebelarstvu zapisal:
»Čebele (od drugih bečele zavoljo bečanja ali njihovega šumenja in glasu tako imenovane) so vrsta muh, ustvarjene od Boga zato, da s svojo pridnostjo in neutrudnim delom previdijo in oskrbe človeka s potrebnim medom in voskom. Med vsemi od Boga ustvarjenimi stvarmi ali živalmi ni nobena za človeka tako pridna in koristna in manjše strežbe ali živeža ali stroškov potrebna stvar kakor čebela.«
Cesarica Marija Terezija je po njegovi smrti izdala odlok, po katerem so morali vsi čebelarski učitelji učiti po njegovih knjigah.

KRANJSKA ČEBELA (Apis mellifera carnica)
Znana je tudi pod imenom kranjska čebela (ali kranjska sivka) in je avtohtona slovenska podvrsta čebele, ki slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem občutku za orientacijo. Poleg tega jo odlikuje tudi delavnost, dolgoživost ter bujen spomladanski razvoj. Ker se je sposobna uspešno braniti pred škodljivci in ker je nežna do čebelarjev, je zelo cenjena. Je druga najbolj razširjena vrsta čebele na svetu, v Sloveniji pa je zaščitena kot avtohtona podvrsta.

Kranjska čebela na zlati rozgi

VAS ZANIMA ŠE VEČ O ČEBELAH IN ČEBELARJIH?
Več informacij o čebelah in o svetovnem dnevu čebel preverite na WORLD BEE DAY. Spletno mesto je namenjeno predstavitvi svetovnega dneva, ozaveščanju o pomenu čebel in čebelarstva, seznanjanju javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih po svetu in praznovanju svetovnega dne čebel.
Slovenija je bila med prvimi v EU, ki je leta 2011 na svojem območju prepovedala uporabo določenih pesticidov, nevarnih za čebele.
V Radovljici imamo svoj Čebelarski muzej, slovenski čebelarji pa se na lokalni ravni povezujejo v lokalna društva, ki delujejo v okviru Čebelarske zveze Slovenije.

“ČEBELJE” NOVICE
Čebelarstvo v Sloveniji uživa mednarodno priznanje zaradi svojih posebnosti, kot so edinstvene panjske končnice in tradicionalni panji.

Slovenski etnografski muzej hrani veliko panjskih končnic.
Na sliki: Mlin, ki staro babo spremeni v zalo dekle.

Sredi 18. stoletja so se pojavili edinstveni pobarvani leseni čebelji panji z motivi ljudskega pripovedništva, t.i. panjske končnice. Te prave galerije ljudske umetnosti na prostem pomagajo čebelam pri orientaciji, čebelarjem pa so v pomoč pri ločevanju med čebeljimi družinami. Večina slovenskih čebelarjev za čebelarjenje uporablja tradicionalni panj, t.i. panj AŽ, ki se je razvil pred več kot sto leti.
Tradicijo čebelarjenja so slovenski čebelarji nadgradili v čebelarski turizem.
V Sloveniji je 60 prebivalcev s priimkom Čebela. Največ jih živi v zasavski in osrednjeslovenski statistični regiji. V Sloveniji je tudi 6 Čebelarskih ulic ter Ulica čebelarja Močnika in Ulica Antona Janše. Največ hišnih številk ima Čebelarska ulica v Ljubljani, 37.
Slovenija ima svojo Medeno kraljico in Medeno princeso Slovenije. Bi katera med vami želela postati nova Medena kraljica? Prijavite se na straneh Čebelarske zveze Slovenije.

Pripravil Andy
(naslovna slika: foto by Andy)