Slovenija v Evropski uniji

Članstvo v Evropski uniji je bil strateški cilj Republike Slovenije in želja slovenskih državljanov vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo dejavno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo.

Težnja Slovenije k vključitvi v Evropsko unijo je izhajala iz tesnega političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja z EU ter iz slovenske kulturne in civilizacijske umeščenosti v evropski prostor. Vključitev v EU je bila pomembna tudi z varnostnega vidika, saj je bila Slovenija prepričana, da vprašanja državne varnosti in obrambe lahko učinkoviteje rešuje v okviru Evropske unije in zveze NATO.

Pot Slovenije v Evropsko unijo

1993 – sporazum o sodelovanju

Pravno-institucionalni okvir za odnose med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo je bil vzpostavljen s sporazumom o sodelovanju. Pogajanja za sklenitev tega sporazuma so se začela julija 1992. Sporazum o sodelovanju med Slovenijo in takratno Evropsko gospodarsko skupnostjo je bil podpisan 5. aprila 1993, veljati pa je začel 1. septembra istega leta.

1997 – sporazum o pridružitvi

Za začetek pogajanj o sklenitvi sporazuma o pridružitvi je Slovenija uradno zaprosila 10. junija 1996. Slovenija in EU sta 11. novembra 1996 podpisali začasni sporazum o trgovini, ki je začel veljati 1. januarja 1997. Z njim je začel veljati trgovinski del sporazuma, ki je določal območje proste trgovine med Slovenijo in državami članicami.

1998 – začetek pogajanj

Evropska komisija je 16. julija 1997 predstavila mnenje o državah kandidatkah za vstop v EU (Agenda 2000). Ker je bilo mnenje o Sloveniji ugodno, je bila decembra 1997 uvrščena v prvi krog držav za začetek pogajanj, ki so se 31. marca 1998 tudi uradno začela. Končala so se konec leta 2002 z dogovorom o pogojih pristopa Slovenije.

2003 – referendum o vstopu v EU

Pred vstopom je Slovenija prilagodila svojo zakonodajo evropskim pravilom, razen na področjih, kjer so bile na pogajanjih dogovorjene nekatere izjeme in prehodna obdobja. Državljani smo 23. marca 2003 na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo.

2004 – Slovenija postane polnopravna članica EU

Slovenija je 1. maja 2004 po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU. Poleg finančnih in razvojnih prednosti članstva so se slovenskim državljanom odprle možnosti za življenje, delo in študij v drugih državah članicah.

2007 – Slovenija postane članica schengenskega območja

Slovenija je postala članica schengenskega območja 21. decembra 2007, ko je odpravila nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami EU. Nadzor tudi na zračnih mejah je sprostila 30. marca 2008. S tem se je zelo poenostavilo potovanje državljanov po Evropski uniji.

Slovenija je z vstopom v schengensko območje odpravila mejni nadzor na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko, obenem pa okrepila nadzor na meji s Hrvaško, ki je postala schengenska zunanja meja.

2007 – Slovenija prevzame evro

Slovenci smo evro uvedli 1. januarja 2007 in se kot prva nova država članica pridružili državam v evrskem območju. Prehod s tolarja na evro je potekal brez večjih težav, skupna denarna enota pa je pomembno poenostavila poslovanje podjetij in plačevanje državljanov.

2008 – prvo predsedovanje Svetu Evropske unije

Slovenija je 1. januarja 2008 prvič prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije. Prvo predsedovanje so zaznamovale predvsem priprave na začetek izvajanja Lizbonske pogodbe. Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti nam je uspelo ohraniti enotnost EU pri ključnih vprašanjih in preprečiti destabilizacijo Zahodnega Balkana. Med vidnejšimi dogodki sta bila še vrh EU-ZDA in začetek izvajanja sinergije Črnega morja.

Slovenija in institucije EU

Slovenija je zastopana v vseh institucijah EU. Slovenski državljani, bodisi politiki, državni uradniki ali drugi strokovnjaki, dejavno sodelujejo pri delu institucij in organov Unije.

• V Evropskem parlamentu, glasu državljanov Evropske unije, ima Slovenija osem poslank in poslancev.
• V Evropski komisiji, ki zastopa skupne interese EU, je po en komisar iz vsake države članice. V mandatu 2019–2024 je slovenski komisar pristojen za krizno upravljanje.
• Svet Evropske unije zastopa interese držav članic, sestaja pa se v različnih sestavah in na različnih ravneh. Med slovenskimi predstavniki so ministri, predstavniki ministrstev in vladnih služb ter diplomati s Stalnega predstavništva Slovenije pri EU.
• V Evropskem svetu sodeluje predsednik Vlade Republike Slovenije, ki zastopa politične interese Slovenije.
• V Evropskem ekonomsko-socialnem odboru sodeluje sedem slovenskih članov, ki zastopajo interese delodajalcev, sindikatov in raznih interesnih skupin.
• Slovenija ima sedem članov tudi v Evropskem odboru regij, kjer člani zastopajo dve reprezentativni organizaciji slovenskih lokalnih skupnosti – Skupnost občin Slovenije in Zvezo občin Slovenije.

 

vir: https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/slovenija-v-evropski-uniji/

mib