Avtor Prva polovica slovenskega predsedovanja Svetu EU v sliki in besedi
Za nami so prvi trije meseci predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. V tem času so se zvrstila številna politična srečanja in kulturni dogodki v Sloveniji, Bruslju in drugih evropskih državah. V nadaljevanju je pregled najpomembnejših dogodkov.
1. julij 2021 – začetek predsedovanja in obisk Evropske komisije
Na dan začetka slovenskega predsedovanja Svetu EU so Slovenijo obiskali člani Evropske komisije. Komisarji so se na Brdu pri Kranju sestali s predstavniki slovenske vlade in razpravljali o prednostnih vsebinskih področjih predsedovanja. Ob začetku predsedovanja je zeleno luč dobil slovenski načrt za odpornost in okrevanje.
Komisarji, ministri in predstavniki medijev so si na Blejskem otoku zvečer ogledali krstno izvedbo baleta Povodni mož v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki je bil osrednji slavnostni dogodek ob začetku predsedovanja.
Slovenski premier Janša v Evropskem parlamentu
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je 6. julija poslancem Evropskega parlamenta predstavil šestmesečni program in prednostne naloge slovenskega predsedovanja v drugi polovici leta 2021, združene pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Kot glavno prednostno nalogo je izpostavil odpornost in okrevanje po pandemiji ter vzpostavljanje strateško avtonomne Unije.
Tu gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost unije na pandemije ter tudi na močne simetrične ali asimetrične kibernetske napade. Veseli smo, da je okrevanje zastavljeno tako, da je naravnano tudi reformno in da bomo okrevali hkrati, ko bomo izvajali zeleni in digitalni prehod.
Program slovenskega predsedovanja sicer temelji na štirih prednostnih nalogah:
- Odpornost in okrevanje Evropske unije. Strateško avtonomna Unija.
- Konferenca o prihodnosti Evrope.
- Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse.
- Verodostojna in varna Evropska unija. Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini.
12 neformalnih ministrskih srečanj v Slovenji
Zaradi razmeroma dobrih epidemičnih razmer je večina dogodkov v prvih treh mesecih predsedovanja potekala v fizični obliki. Na Brdu pri Kranju se je tako v prvih treh mesecih zvrstilo 12 neformalnih ministrskih srečanj, seveda ob strogem spoštovanju zaščitnih ukrepov.
Kot prve smo 8. in 9. julija gostili ministre in ministrice za zaposlovanje in socialne zadeve, ki so razpravljali o odpornem in vključujočem trgu dela z vidika zelenega in digitalnega prehoda ter demografskih izzivov. Skupaj s predstavniki partnerjev Zahodnega Balkana so potrdili deklaracijo o zagotavljanju trajnostnega vključevanja mladih na trg dela na Zahodnem Balkanu.
Na tradicionalnem neformalnem srečanju Gymnich 2. in 3. septembra so se sestali ministri EU za zunanje zadeve. V ospredju srečanja so bile razmere v Afganistanu ter prizadevanja Unije v tej državi. Ministri so se med drugim dogovorili o petih mejnikih, od katerih bo odvisen dialog z afganistanskimi predstavniki po talibanskem prevzemu oblasti. Na dnevnem redu srečanja so bili tudi odnosi med EU in Kitajsko.
Izredno zasedanje Sveta za notranje zadeve in pravosodje
Zaradi razmer v Afganistanu je slovensko predsedstvo 31. avgusta sklicalo izredno zasedanje ministrov EU za notranje zadeve. Ministri so sprejeli skupno izjavo o odzivu Evropske unije na razmere v Afganistanu ter o morebitnem vplivu na migracijske in varnostne razmere v EU.
Zavzeli smo se za krepitev podpore tretjim državam, ki gostijo veliko število migrantov in beguncev. Tem državam je treba pomagati tudi pri zagotavljanju ustreznih sprejemnih zmogljivosti, države članice se bodo prostovoljno odločale tudi za pomoč v obliki trajnih preselitev.
Blejski strateški forum
Eden osrednjih dogodkov slovenskega predsedovanja Svetu EU je bil Blejski strateški forum, ki je v svoji 16. izvedbi pritegnil rekordno število udeležencev. Dvodnevni dogodek, na katerem je sodelovalo tudi 10 predsednikov vlad in predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je minil v znamenju razprav o prihodnosti Evrope. Udeleženci so obravnavali glavne izzive Evropske unije, kot so okrevanje po pandemiji, zelena in digitalna preobrazba ter prihodnost evropske integracije, ter pozvali k povečanju odpornosti EU.
Europe Readr
Julija je zaživel Europe Readr, vodilni kulturni in promocijski projekt slovenskega predsedovanja. Digitalna platforma ponuja brezplačni dostop do 27 literarnih del, po eno iz vsake države članice, številni spremljevalni dogodki po vsem svetu pa spodbujajo vzpostavljanje javnih prostorov za branje in izmenjavo idej. V prvih treh mesecih je bilo izvedenih 19 tovrstnih dogodkov, med drugim v Kairu, Bruslju, Beogradu in Tokiu.
Gastronomska darila
Ker je Slovenija letos evropska gastronomska regija, velik poudarek namenjamo kulinariki. Udeleženci srečanj slovenskega predsedovanja tako prejmejo gastronomska darila, ki jih sestavljajo pristni slovenski gastronomski izdelki in knjiga s slovenskimi tradicionalnimi recepti. Med darili je tudi slovenska potica, ki je le nekaj tednov pred začetkom predsedovanja prejela označbo »zajamčena tradicionalna posebnost« in tako postala zaščitena na ravni Evropske unije.
Prva polovica predsedovanja v številkah
