Pavel Rupar
Dogodki in prireditvePolitikaSlovenijaV fokusuŽivljenje

Protest ki bo moral prinesti spremembe. Če ne, te vlade ne bo. Ni šale!

 

Slika, ki se bo ponavljala dokler ne bo jasna, čista, dojemljiva in sprejemljiva. Dobro je vedeti, mar ne?

V Sloveniji  je kakih 251 tisoč ljudi živi (oz. životari) z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine. To nanese dobrih 12 odstotkov populacije. Znotraj teh dvanajstih odstotkov so največja skupina prav upokojenci.

Odkar je na oblasti vlada Roberta Goloba, je njihove že tako borne prihodke napadla huda inflacija, ki ni doživela resnih korekcij, in energetska kriza, ki je nekatere postavila na rob preživetja. Ne figurativnega, temveč dejanskega. Najnižja pokojnina je lani znašala 294,78 evra. Številni so se v zimskih mesecih odločali med ogrevanjem stanovanja in hrano.

 

Vlada Roberta Goloba je bila s pomočjo izredno skopa oz. te sploh ni bilo. Izplačala je prav mizerni dodatek, ki ga je prejelo okoli 70 tisoč ljudi. Prejeli so ga prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka ter invalidi, upravičeni do nadomestila invalidnine. Izplačila so bila v višini od 200 do 314 evrov. Upokojencem kot družbeni skupini vlada Roberta Goloba ni namenila nobenega dodatka. Pač niso prioriteta. Pred kratkim je vlada Roberta Goloba napovedala 10 novih milijonov za sofinanciranje nevladnih organizacij. Ker te pa očitno so prioriteta. O tem pričajo tudi neverjetne finance, ki so se v roku dobrega leta stekle na račun organizacij pod dežnikom “Glas Ljudstva«…to pa za to ker jih »uličarji« držijo za prašnike ali kakšen drug občutljiv del telesa….

Jasne zahteve

Golobova vlada je letos izvedla eno redno uskladitev pokojnin, ki je znašala v višini 5,2 odstotka. Upokojenska združenja sedaj zahtevajo novo izredno uskladitev, ki pa je po mnenju protestnega združenja Glas upokojencev premajhna, da bi lahko dejansko izboljšali življenjski standard upokojencev.

Nismo pod vplivom nobene stranke! Drži nas le stiska, borba in ponosno slovensko srce!”

Sporočamo vam, da nismo pod vplivom nobene stranke, zavračamo delitev na leve in desne, česar ste sama in vladajoči vse preveč vajeni! Drži nas zgolj stiska, borba in ponosno slovensko srce!” Kot je še dejal zbrana množica, kot še nikdar od plebiscita dalje, vrača upanje. Napovedane reforme, napovedujejo dodatno obdavčitev tudi najnižje pokojnine, premoženja upokojencev in dvignile delovno dobo zaposlenih ter dvignile starostno mejo upokojencev, ki si jih vladajoči želijo uničiti, podobno kot kmete in podeželje, pokojninska reforma, ki jo napovedujeta Mesec in Papež, pa se ne bo “izšla po njihovih sanjah! Tako pravi Pavel Rupar.

Sedanji vladajoči so  z lahkoto uničili zakon o dolgotrajni oskrbi, sedaj pa se z njim nihče več ne ukvarja.  Odšli so  nepovratni milijoni,  ki jih je prejšnja vlada priskrbela ker je sedanja »po polževo« urejala nekaj kar bi mogli in morali v enem mesecu. Enako se je zgodilo z zakonom o dohodnini in delavcem ukradli vsaj eno plačo na leto. Tako se ne dela država za vse , kvečjemu za elite ali »grabežljivce.« Tako kot nekoč  »pek« v Ljubljanico, bo kakšen minister  kar  »ugvantan«  našel  v situaciji  neprostovoljnega  kopanja.

Poniževanje določenega dela prebivalcev  ne bo  obrodila sadov! Protesti, pa ne le upokojencev, marveč vse bolj razočaranih skupin, se bodo samo še stopnjevali!”  Danes(petek 31 marca) jih je 41 tisoč, kot zadnja številka ob koncu protesta.  Slej ko prej se bodo odzvale še ostale skupine v družbi, kot so  javna  uprava, šolstvo, podjetniki  in delavci, stopili bodo skupaj, vladajoči funkcionarji pa bodo pobrali svoja »šila in kopita. Eni so že zdaj zmedeni in dezorientirani.

Zaskrbljeni obrazi

Inštitut 1. oktober med drugim  zahteva, da jih vlada vključi v pogajanja za višje pokojnine, predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janeza Sušnika pa naj iz pogajanj odstranijo. “Če bi se boril za upokojence, bi podprl zakon, ki smo ga vložili na prejšnjem shodu za 20-odstotni dvig pokojnin in bi nas nepreklicno in brezpogojno podprl, pa nas ni,” je prepričan Rupar.

Slišane so bile besede predstavnice /upokojene medicinske sestre, ki je po 42 letih delovne dobre dobila komajda kaj čez minimalno pokojnino. Pa kljub temu kot prostovoljka še kar hodi pomagati pomoči potrebnim. Poslanstvu ne moreš odreči, vendarle je potrebno državo treba opomniti da svojim državljanom mora omogočiti dostojno življenje in ne da jih »stiska za vrat.« V to zanko se lahko ujamejo sami. Boljše odreagirati sedaj in  ne imeti  zoper sebe 40 odstotkov populacije.

Jasne zahteve upokojencev

Vsi ki se udeležujejo/ udeležujemo tega zbiranja in opozarjanja na nevzdržnost stanja, smo kljub stiski ponosno  in dostojno izražali nestrinjanje z odnosom vlade do državljanov, upokojencev. So vprašanja ki jih treba rešiti takoj in ne še naprej potiskati  državljane v naročju brezupa in brezizhodnosti. To bo trajalo do rešitve. Pomlad je samo podžgala ljudi na ulice in trge. Tega bo še več. Upam da bo ta val zajel še preostali del družbe. Ulice bodo še bolj polne tega fluida pokončnih in ponosnih ljudi, ki bo moral prinesti spremembe na bolje. Mnogo bolje.

 

Ljubljanske ulice so spoznale zahteve upokojencev

Prisotnost iz vseh koncev države samo kaže na to, da se  protest za dostojno življenje upokojencev in še ostalih, ki so na robu preživetja v naši družbi, dotika in tiče vsakega izmed nas.

Še je čas da se kaj premakne, preden kdo konča kot  goljufiv »pek« v Ljubljanico.

Protesti se bodo nadaljevali do realizacije.

Vane T. Costa

Mogoče vam bo všeč