Ljubljana, Cankarjev dom. Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Presernovega sklada ter proslava ob slovenskem kulturnem prazniku(Daniel Novakovič-STA)
Dogodki in prireditveKulturaSlovenija

Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada 2022 so podeljene. Živela Slovenska kultura. Le najboljši kulturni dosežki so brezčasni. Zraven sodijo brezčasni dosežki Andreje Zakonjšek Krt.

Upravni odbor Prešernovega sklada vsako leto razglasi prejemnike najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke 3. decembra, na Ta veseli dan, ko v počastitev Prešernovega rojstnega dne številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji odprejo svoja vrata. Slovesna podelitev priznanj je nato 7. februarja, na predvečer Prešernovega dneva, slovenskega kulturnega in državnega praznika, ko obeležujemo obletnico smrti slovenskega pesnika.

 

Prešernovi nagrajenci in nagrajenke

Prešernovo nagrado leta 2022 sta prejela klasični filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. 

Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 so prejeli naslednji ustvarjalci: pesnica in pisateljica Anja Štefan za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica, dramska igralka Jette Ostan Vejrup za več premiernih vlog v zadnjih treh letih, skladatelj Damijan Močnik za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež za režijo animiranega filma Steakhouse.

 

 

Ena teh je tudi someščanka vseh Celjanov na katero smo vsi ponosni. To je Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt,  ki je  prejela nagrado  Prešernovega sklada za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu.

 

Andreja Zakonjšek Krt, nagrajenka Prešernovega sklada za leto 2022(foto Tone Stojko)

Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je diplomirala iz glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru in se izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Od leta 1996 je kot solistka redno zaposlena v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Njen operni repertoar je širok in sega od Monteverdijeve dobe do sodobnih opernih uprizoritev, koncertni repertoar pa obsega dela od zgodnjega baroka do glasbe 20. stoletja. Med pomembnejše odrske upodobitve se uvrščata naslovna vloga Popeje iz Monteverdijeve opere Kronanje Popeje ter ekspresivna vloga Madame Lidoine iz Poulencove opere Pogovori karmeličank. V zadnjih treh letih posebej omenjamo vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu. Je prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov. Svoje vloge oblikuje na visoki profesionalni tehnični in interpretativni ravni tako, da so pevsko in igralsko prepričljive.

 

 

 

Dr. Jože Muhovič, Predsednik Upravnega odbora je v svojem slavnostnem govoru ob podelitvi Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma med drugim povedal:

“Živimo v zahtevnem času, ki zabija med telesa razdaljo, med duše nezaupanje in med življenja smrt. In sprašujemo se, kako vse to z našimi omejenimi močmi obrniti na bolje. V tem tesnobnem preudarjanju mi prihaja na misel drža dirigenta Leonarda Bernsteina. Ko je slišal za nasilno smrt predsednika Johna Kennedyja, ki je takrat šokirala svetovno javnost, se je prizadeto odzval z besedami: ‘Mi bomo na nasilje odgovorili tako, da bomo muzicirali intenzivneje, lepše, bolj predano kot kdaj koli prej’. Skromna, na videz kar preskromna drža. Ker pa na nasilje odgovarja z večjo ustvarjalnostjo in želi z ljudmi deliti njene najbolj intenzivne, najlepše in najbolj predane rezultate, svet zaradi nje kljub nasilju in sencam, ki ne izginejo, postaja za odtenek svetlejši in bolj človeški. Nalezljivo bolj človeški. To pa ni malo.

Umetniki so od nekdaj delovali na meji, kjer se srečujeta znano in neznano, rutinsko in vizionarsko. Na tej meji preobrazbe je njihov domicil. Odpravljajo se v neznano in ga del vzamejo s seboj, ko ga pretvorijo v obliko, ritem in podobo. Neznano pomikajo bliže k artikuliranemu, širijo obzorja, presnavljajo izkustvo in utirajo pot iz nepomembnega v pomembno. Zato je umetnost prehodni ritual v neko ‘drugo stanje stvari’, drugo stanje percepcije, eksistence oblik in koeksistence med svetom in ljudmi. Tega stanja ni mogoče sprogramirati ali ustvariti po želji oziroma nareku. Včasih ga sploh ni mogoče ustvariti, ampak zgolj pripravljati ugodne pogoje za njegov nastop. Vzpostavitev drugega stanja je namreč izjemna naloga, saj smo ljudje tako zelo navajeni na kategorije tega sveta, da jih zmoremo le izjemoma prestaviti v višjo prestavo, na raven ideala. Ko pa se to vendarle zgodi, začnemo v umetninah najdevati več vrednosti kot v čemer koli drugem.

V upravnem odboru Prešernovega sklada v sedanji sestavi smo si bili od začetka edini, da mora biti Prešernov dan v našem mandatu prav to, kar uradno je, namreč ‘praznik’. Ob Prešernovem dnevu, ko v umetnostnem resorju kulture odberemo najboljše od najboljšega, ko počastimo opuse in dela, ki bodo okrepila in pomladíla kánon slovenske kulture, imamo na pretek razlogov za veselje in praznovanje. Zatorej se veselimo in praznujmo! Iz tekmovalnega in prepirljivega modusa, ki ima do neke mere mesto v fazi izbiranja, lahko mirno preidemo v prešeren tonovski način, ki ustreza današnji priložnosti. Pa ne zato, ker bi hoteli idealizirati stvari na področju kulture in umetnosti v Sloveniji, kjer še zdaleč ni vse rožnato, ampak iz veselja in hvaležnosti nad tem, kar Slovenci imamo s svojo trdoživo in častitljivo kulturo ter mlado in vitalno državo. To je znamenje, da smo razumeli, za kaj vse smo lahko hvaležni ustvarjalnemu geniju prednikov in sodobnikov in za kaj naklonjeni zgodovinski usodi, ki je zmlela velike in ošabne imperije, krhke pravice do narodove samoodločbe in nacionalne državnosti pa se ni dotaknila. In veselimo ter zahvaljujemo se ob letošnji praznični priložnosti resnično lahko.

Umetnost, o kateri smo govorili nocoj, ni namenjena temu, da bi korigirala svet ali odpravila naše tegobe v njem. Njena naloga je prej v tem, da bi nam svet in tegobe pomagala prenašati. Da bi svet in naše stiske napolnila s svojo osmišljajočo, presegajočo in katarzično navzočnostjo. Saj je, kot pravi veliki slikar, umetnost ‘namenjena spoznanju, ne zabavi, poveličevanju ali igri’.”

 

Slovenska kultura je in bo, cvetela in bo dajala plodove, ki bodo užitni tudi čez čas in skozi čas.
Poklon vsem prejemnikom nagrad in nagrajencem Prešernovega sklada!

Vir: MK&VTC

 

 

 

Mogoče vam bo všeč