Premier Janez Janša pred diplomatskim zborom(foto KPV)
EvropaSlovenija

Predsednik vlade Janez Janša nagovoril diplomatski zbor na sprejemu ob pričetku novega leta

Predsednik vlade Janez Janša je danes na Brdu pri Kranju skupaj s predsednikom republike Borutom Pahorjem priredil sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta. Predsednik vlade Janez Janša je zbrane diplomate tudi nagovoril. Na sprejemu sta diplomatski zbor nagovorila tudi predsednik republike Borut Pahor in apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora nadškof msgr. Jean-Marie Speich.

 

V nadaljevanju: Govor predsednika vlade Janeza Janše na sprejemu za diplomatski zbor ob pričetku novega leta. Velja govorjena beseda!

Spoštovani gospod predsednik republike,

spoštovani apostolski nuncij, doajen diplomatskega zbora,

spoštovane ekscelence,

toplo vas pozdravljam v imenu slovenske vlade na tem novoletnem diplomatskem sprejemu. Zelo sem vesel, da se tokrat, drugače kot lani, kljub omejitvam, ki še vedno veljajo, lahko srečamo v živo. To dejstvo seveda krepi naše zaupanje, da se bo tudi težka preizkušnja pandemije enkrat končala. Izzivi, ki jih prinaša, pa so še vedno veliki. Skupne izkušnje vse od njenega začetka nam jasno predočajo, da bo naš uspeh pri spoprijemanju s temi izzivi v prvi vrsti odvisen od našega sodelovanja in v veliki meri tudi od skupnega ukrepanja, od naše medsebojne solidarnosti, od čuta vzajemne odgovornosti in od občutka skupnosti. Naj se tu takoj zahvalim vsem, ki ste nam tudi lani in predlani tako ali drugače priskočili na pomoč. Iskrena hvala za vso izkazano solidarnost.

Lani je bila ena ključnih dejavnosti vlade spopadanje s pandemijo in njenimi posledicami. Od začetka pandemije je vlada zasnovala deset svežnjev ukrepov za omilitev njenih posledic, ki so bili potem sprejeti v Državnem zboru. Pri tem so vlado vodila načela sorazmernosti, učinkovitosti in solidarnosti. Vse, da v času delnega zaprtja javnega življenja omogočimo čim bolj neokrnjeno delovanje gospodarstva, s ciljem, da, kolikor je le mogoče, ohranimo delovna mesta in s tem vso potrebno podlago za socialno državo in razvoj. Tako nam je še pred koncem leta uspelo nadoknaditi padec gospodarske rasti, ki nas je leto prej prizadel kot posledica pandemije. Realni družbeni bruto proizvod je zdaj višji, kot je bil pred pandemijo. Ob koncu leta smo zaznali najvišjo raven zaposlenosti v zgodovini Slovenije. Posledično sta povprečna plača in pokojnina višji kot pred pandemijo. Realni prihodek gospodinjstva na osebo je danes za 10 odstotkov višji, kot je bil tik pred pandemijo, bruto investicije v osnovna sredstva pa so višje za skoraj sedem odstotkov. Vrednost podjetij na reguliranih trgih kapitala je zrasla za tretjino. Ob vseh teh ukrepih pa se je javni dolg glede na družbeni bruto proizvod povečal le za manj kot 7,5 odstotne točke, kar je precej pod povprečnim porastom javnega dolga kot posledice ukrepov za blaženje posledic pandemije v skupini najbolj razvitih držav. Bili smo torej uspešni tudi pri nadzorovanju javnih financ. Nedavna analiza Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pokazala, da je Slovenija druga najbolj uspešna država OECD po kakovosti gospodarskega odboja ob pandemiji. Pot, ki smo jo ubrali, je bila očitno v veliki meri pravilna. Vesel sem, da se je to potrdilo v za Slovenijo še posebno pomembnem letu.

V lanskem letu preizkušenj je namreč Slovenija obeleževala 30-letnico državnosti, v drugi polovici leta pa je tudi predsedovala Svetu Evropske unije. Za svoje delovanje na zunanjepolitičnem področju je vlada sprejela prenovljeno strategijo zunanje politike. Strategija poudarja ključne vrednote, načela, interese ter prednostne naloge in tako podaja jasne usmeritve delovanja ob spoprijemanju s ključnimi aktualnimi izzivi.

Eden glavnih izzivov pri predsedovanju Svetu Evropske unije je bila še vedno trajajoča pandemija, njene posledice in nujnost čim bolj učinkovitega, enotnega ukrepanja. Naj opozorim le na nekaj ključnih dosežkov. Kljub pandemiji nam je uspelo izvesti vsa najpomembnejša formalna in neformalna zasedanja v fizični obliki, tako da se je delo institucij prvič po izbruhu pandemije vrnilo v običajne okvire. To je omogočilo velik napredek pri sprejemanju zakonodaje na številnih področjih, še posebej izjemen napredek na področju zakonodajnega okvira za digitalni prehod. Soočeni smo bili tudi z nepričakovanimi dogodki, ki so terjali hiter odziv in evropsko enotnost. Ob kriznih razmerah v Afganistanu in ob beloruski meji smo zagotovili hiter in enoten odziv Evropske unije, soglasno obsodbo instrumentalizacije migrantov in beguncev. Dosegli smo soglasje, da so Evropska unija in njene države članice odločene skupaj usklajeno ukrepati, da bi preprečile ponovitev nenadzorovanih obsežnih nezakonitih migracijskih gibanj, ki smo jim bili priča v preteklosti, in da bo Evropska unija enotno zagotovila varnost svojih zunanjih meja in spoštovanje meril za vstop. Ključni cilj slovenskega predsedstva je bil izboljšati pripravljenost Evropske unije na kakršno koli vrsto krize, njeno odzivnost in odpornost. Še posebej smo se osredotočili na zdravstvene vidike, kjer je Evropska unija v tem času dosegla  velik napredek pri vzpostavljanju zdravstvene unije, ter na kibernetsko odpornost, kjer revidirani zakonodajni okvir določa ukrepe za visoko raven skupne varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Trudili smo se, da bi državam članicam kar najbolj omogočili hitro gospodarsko okrevanje po posledicah pandemije. Svet Evropske unije je tako potrdil 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kar je omogočilo začetek koriščenja pomembnih sredstev, dogovorjenih v juniju 2020. Obžalujemo, da so notranjepolitične razmere v nekaterih državah članicah ali politični pritiski in polemike o pogojevanju upočasnili odločanje pri potrditvi preostalih načrtov za okrevanje.

Naj se na tem mestu zahvalim obema partnericama v triu predsedujočih držav, ki ga je zaključila Slovenija: iskrena hvala Nemčiji in Portugalski za odlično sodelovanje! Ta trio je bil vzorčen primer dobrega sodelovanja in to že drugič v relativno kratki zgodovini članstva Slovenije v Evropski uniji. Ob tem želim izreči tudi zahvalo Franciji za dobro sodelovanje v času našega predsedstva, pa tudi pri predaji predsedovanja in najboljše želje, da bo to uspešno.

Po tem, ko smo lani skupaj z najvišjimi predstavniki sosednjih držav in predsednikom Evropskega sveta praznovali 30. obletnico vzpostavitve državnosti, se letos spominjamo 30. obletnice mednarodnega priznanja Slovenije. Pred desetimi dnevi smo praznovali 30. obletnico priznanja s strani držav tedanje Evropske skupnosti. Od osamosvojitve naprej smo pospešeno razvijali mrežo bilateralnih, regionalnih in multilateralnih odnosov. Tudi lani so bili posebne pozornosti deležni sosedski odnosi. Vesel sem, da med nami vladajo močno razumevanje, solidarnost ter intenziven dialog in sodelovanje na številnih področjih. Posebno pozornost smo še naprej namenjali Srednji Evropi, ki je naše naravno kulturnozgodovinsko in geografsko okolje. Poudaril bi sodelovanje v zelo pomembni pobudi Tri morja in v neformalni skupini petih srednjeevropskih držav C5. Še posebej pa nas veseli, da je bila Slovenija lani sprejeta v skupino sredozemskih držav članic EU. Tako bomo lahko krepili sodelovanje znotraj druge razsežnosti naše kulturnozgodovinske in geografske istovetnosti.

Prizadevanja slovenskega naroda za svobodo in neodvisno, samostojno državnost so se po vzpostavitvi lastne državnosti pred 30 leti in mednarodnem priznanju nadgrajevala v okviru, ki ga je omogočilo evropsko povezovanje in močno transatlantsko zavezništvo. Za Slovenijo in Evropo je oboje vitalnega pomena. Odločitev za demokratično in samostojno Slovenijo je bila tudi odločitev za vrnitev v Evropo. Ta vrnitev – Slovenci smo seveda vseskozi bili del evropske kulture in zgodovine – v smislu vrnitve kot svobodnega naroda, ki je s povsem nedvoumno plebiscitarno odločitvijo vzpostavil svojo suvereno državnost in jo tudi po napadu jugoslovanske agresorske armade uspešno obranil, je sovpadala s temeljno zgodovinsko nalogo, ki jo je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi: vzpostavitev celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. To je še nedokončana zgodovinska naloga, eno temeljnih strateških vprašanj prihodnosti tako Evrope kot tudi same Evropske unije, ki mu je treba namenjati prednostno pozornost. Temu vprašanju je Slovenija v času predsedovanja Svetu EU namenila še posebej veliko pozornosti. Lanskoletni Blejski strateški forum je bil posvečen vprašanjem prihodnosti Evrope, vrh s partnericami Zahodnega Balkana pa vprašanjem širitve EU. In enako pomemben je bil decembrski vrh z državami Vzhodnega partnerstva.

Premier pred diplomatskim zborom

Pomembna razprava o prihodnosti Evropske unije se nadaljuje in njen zaključek pričakujemo v času francoskega predsedovanja. Naj ob tem opozorim na nekaj načel in misli, ki se mi zdijo ključnega pomena za našo skupno prihodnost: naš cilj mora biti krepitev Evropske unije, v kateri so naše vrednote ter evropska identiteta in posamezne nacionalne identitete zaščitene in lahko še naprej uspevajo; EU mora postati močnejša navzven in bolj prožna navznoter; pri tem se je treba osredotočiti tudi na ohranjanje ter negovanje zaupanja in solidarnosti med članicami, ki so ga tu in tam načele različne krize, ki so nas prizadele v zadnjem času; ključnega pomena je, da izhajamo iz našega mota: združeni v raznolikosti – raznolikost, ki izhaja iz zgodovinskih, kulturnih in duhovnih tradicij znotraj enotne evropske civilizacije, je bogastvo in ne ovira na poti skupnega napredka ali večje enotnosti v stvareh, kjer je ta enotnost potrebna; razprava o prihodnosti je nujno potrebna priložnost za odkrit pogovor o odprtih strateških dilemah, in da najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej. Okrepiti je treba odpornost Unije proti vzrokom nedavnih kriz, zlasti na finančno-gospodarskem področju, na področju varnosti skupnih zunanjih meja, krepiti avtonomijo glede preskrbe s kritično pomembnimi sredstvi. V večji meri moramo spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Okrepiti je treba dejansko povezanost Unije in njenih institucij s stvarnostjo v državah članicah, še posebej z nacionalnimi parlamenti. Večjo podporo si zasluži tudi Odbor regij. EU je prostor predstavniške demokracije, v katerem se moramo zavedati, da različne civilnodružbene oblike povezovanja in sodelovanja lahko bogatijo skupnost, vendar nikoli ne morejo in ne smejo nadomestiti voljenih teles in organov.

Demografija je naša strateška težava, in če jo želimo strateško rešiti, moramo mlade in družine postaviti v središče. Velika, dobra in nepogrešljiva mehka moč EU, ki je brez primere v svetu, ne zadošča nikjer, kjer ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic, zato EU potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.

Glede prihodnosti Evrope se mi zdi še posebej potrebno poudariti, da je svobodna in celovita Evropa, ki je v miru sama s seboj, s padcem Berlinskega zidu postala zgodovinski cilj in skupna naloga, pa tudi v vseh državah tega kontinenta in njihovih transatlantskih partnericah soglasno sprejeta normativna usmeritev. V Pariško listino za novo Evropo smo tako zapisali: “Celovita in svobodna Evropa kliče po novem začetku”, pa tudi: “s koncem delitve Evrope si bomo prizadevali za novo kakovost naših varnostnih odnosov, pri tem pa v celoti spoštovali svobodo izbire drug drugega. Ena ključnih nalog je ohranitev in obramba pravnih in normativnih temeljev sodobne Evrope, ki so omogočili konec hladne vojne ter dali temelje za varnost, stabilnost, sodelovanje in blaginjo na kontinentu, ter načel spoštovanja suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske celovitosti, enake varnosti za vse evropske države in njihove svobodne izbire.

Spoštovani,

slovenska vlada se je odločila, da predloži kandidaturo za nestalno mesto v Varnostnem svetu Združenih narodov za mandatno obdobje 2024/2025. Slovenija je od začetka svojega članstva v Organizaciji združenih narodov zanesljiva, aktivna, verodostojna in odgovorna partnerica, tako v tem kot tudi v drugih večstranskih forumih. Vedno smo bili konstruktiven član in člen mednarodne skupnosti. Trdno verjamemo, da smo lahko dober predstavnik celotne generalne skupščine. Slovenija s to kandidaturo znova potrjuje svojo zavezanost ohranjanju mednarodnega miru in varnosti v najširšem pomenu, zavezanost spodbujanju skupnih vrednot, mednarodnemu pravu in mednarodnemu sodelovanju. Spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpora preventivni diplomaciji, zavzemanje za učinkovito večstransko sodelovanje na globalni in regionalni ravni, odpornost, spoštovanje mednarodnega prava, racionalni zeleni in digitalni prehod bodo med našimi prednostnimi vprašanji.

Seveda na koncu tudi iskrena zahvala  za  njihovo sodelovanje in prizadevanje za krepitev prijateljskih odnosov držav, ki jih predstavljajo, s Slovenijo. Vsem tem je zaželel,  njim, njihovim  družinam ter njihovim  državam in narodom, ki jih predstavljajo , obilo zdravja, miru in blagostanja, in da bi se v tem letu še naprej krepijo vezi prijateljstva in sodelovanja, ki  vse nas povezujejo.

Na podlagi narejenega v preteklem letu, je želja po nadaljevanju tega tempa in načina vodenja države v dobro vseh,  kar je  tudi logična poteza. Tudi z enako ekipo in istim prvim ministrom  na vrhu izvršne oblasti.  In prav bi bilo.

vtc

Vir in foto:KPV

 

Mogoče vam bo všeč

Več v:Evropa