Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku v Bruslju
Predsednik vlade Janez Janša se je danes mudil na delovnem obisku v Bruslju, kjer se je v dopoldanskih urah sestal s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in generalnim sekretarjem zveze NATO Jensom Stoltenbergom, v nadaljevanju obiska pa sta sledili še srečanji s slovenskim komisarjem Janezom Lenarčičem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.
Predsednik vlade je na dopoldanskem sestanku s Charlesom Michelom razpravljal o večletnem proračunu, skladu za okrevanje, prizadevanjih za močnejšo in odpornejšo Evropo ter slovenskih prioritetah za predsedovanje.
Sledili so pogovori z generalnim sekretarjem Zveze Nato Jensom Stoltenbergom. Kot je v skupni izjavi za medije povedal generalni sekretar Zveze Nato Jens Stoltenberg, je bil pogovor s slovenskim premierjem povezan z odzivom držav zaveznic v zvezi s koronavirusom, pri čemer se je Sloveniji zahvalil za vso njeno pomoč v okviru Zavezništva in njeni vlogi pri misijah in operacijah Zavezništva. Izpostavil je tudi vlogo Slovenije pri promociji miru in stabilnosti na Zahodnem Balkanu, kar je po besedah generalnega sekretarja dobro za regijo.
Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo o tem, da so se z generalnim sekretarjem danes nadaljevale razprave, ki sta jih pričela v sredini maja s telefonskim razgovorom. Slovenski premier je poudaril, da je Slovenija okrepila našo prisotnost v Zavezništvu in tudi izpolnila obveze.
“Ena večjih težav je situacija, ki se razvija v zvezi s pandemijo Covid-19, kjer se nahajamo v smeri drugega vala, zato potrebujemo dodatne ukrepe, s katerimi bi se lahko izognili zaustaviti javnega življenja oziroma tako imenovanim lock-downom. Ukrepi, ki jih sprejemamo, so pomembni v luči stabilnosti in gospodarskega okrevanja držav,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je dodal, da čeprav Nato ni tista organizacija, ki bi se morala na koronavirusno krizo odzvati prva, ima vendarle pomembno vlogo. “Reakcije Nata so v tej krizi doslej bile zelo točne in zelo koordinirane, zato bi se na tem mestu želel tudi zahvaliti generalnemu sekretarju gospodu Stoltenbergu za sodelovanje v teh zahtevanih časih,” je dejal premier in nadaljeval, da so Nato in zavezniki pripravljeni na drugi val epidemije. “Vitalnega pomena je, da se ravnamo glede na lekcije, ki smo jih osvojili v prvem valu krize in pri tem sem vesel, da smo že pripravili dober načrt za prihodnost,” je poudaril slovenski premier in dodal, da je pandemija COVID-19 pokazala tudi, kako zelo je pomembno, da še nadalje krepimo strateško partnerstvo med Natom in EU.
Predsednik vlade Janez Janša je dejal še, da se je z generalnim sekretarjem Zveze Nato pogovarjal tudi o sodelovanju Slovenije na Natovih misijah in operacijah. “Tu bo Slovenija ohranila aktivnost vlogo, kljub izzivom, s katerimi smo soočeni zaradi COVID 19,” je poudaril premier. ekonomskimi posledicami.
V pogovorih z generalnim sekretarjem Zveze Nato je bilo govora tudi o modernizaciji Slovenske vojske. “Slovenska vlada je potrdila zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, s katerim se bo zagotovilo 780 milijonov evrov v investicije in sposobnost Slovenske vojske v naslednjih šestih letih, kar bo zagotovilo stabilnost naših obrambnih sil v prihodnjih letih. Tudi zato bo naš obrambni sistem močnejši, naša zavezanost Nato misijam in operacijam ter naše obveznosti pa bodo bolj realne in realistično izpolnjene kot v zadnjih letih,” je še povedal premier.
Predsednik vlade Janez Janša je v odgovoru na novinarsko vprašanje podrobneje pojasnil, da je glavna razlika med obljubami o modernizaciji Slovenske vojske, ki jih je naša država dajala Natu zadnje desetletje in zavezam, ki jih dajemo sedaj v tem, da so pretekle obljube temeljile predvsem na velikosti letnega proračuna. “V teh obljubah ni bilo nobene stabilnosti, ker je bil proračun povezan z vsakokratnimi političnimi debatami. Prav zato smo sedaj predlagali zakon, ki bo omogočil načrtovanje in stabilno investiranje ter financiranje Slovenske vojske v naslednjih šestih letih,” je dejal Janez Janša. Predsednik slovenske vlade je ob tem opozoril tudi na pomen ustrezno delujočega transporta, kar se je še posebej izkazalo v času koronavirusne krize. “Med epidemijo smo videli, kako pomembne so transportne sposobnosti v času, ko so bile normalne poti prekinjene, medicinsko in zaščitno opremo pa smo potrebovali v realnem času,” je povedal premier in dodal, da bo vlada del sredstev iz omenjenega zakona namenila tudi zagotovitvi ustreznega transporta. “Zavezani smo tudi k temu, da izboljšamo standarde dela v Slovenski vojski, zato smo tudi že sprejeli nekaj ukrepov za izboljšanje plačnega sistema vojakov in za izboljšanje njihovega delovnega okolja.
Na vprašanje novinarke o pogovorih s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, predvsem v povezavi s skladom za okrevanje in kako komentira pismo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v zvezi z arhivi ECB, pa je premier odvrnil, da kar ima Slovenija v pogajanjih o prihodnjem večletnem proračunu EU in načrtu za okrevanje dva ključna cilja – da je končni dogovor čim bliže predlogu Evropske komisije in da se doseže čim prej.
“Vemo, da bodo nekateri kompromisi potrebni, a čim bliže bo končni dogovor predlogu komisije, bolje bo za Slovenijo in večino članic,” je dejal premier Janez Janša. Drugi ključni cilj je po premierjevih besedah doseči dogovor čim prej. Poudarja, da je čas denar in da vsi vemo, da pandemije ni konec, zato so hitri koraki zelo pomembni, da se pokaže sposobnost odzivanja in zagotavljanja rešitev.
Sveženj za obnovo Evrope sestavljata prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila.
V zvezi s pismom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pa je premier izrazil zadovoljstvo, da se je Evropska komisija o tej temi pripravljena pogovarjati, “v tem trenutku pa še ni mogoče reči, kakšen bo rezultat nadaljnjih pogovorov.”
Predsednik vlade Janez Janša se je v nadaljevanju srečal še z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem in s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. S predsednico Evropske komisije je premier Janša spregovoril predvsem o aktualnih evropskih temah, in sicer je beseda tekla največ o obnovljenem večletnem finančnem okvirju in instrumentu za okrevanje ter ukrepih, povezanih s pandemijo COVID-19.