LokalnoPolitikaSlovenija

Posvet o pokrajinah v Velenju: Župani SAŠA regije za SAŠA pokrajino-NE, povezovanju z Koroško

V sredo je bil  organiziran posvet županov SAŠA regije glede ustanavljanja pokrajin. Župani so izrazili željo po sodelovanju v okviru že delujoče  SAŠA regije in ne povezovanju s Koroško. Vsi župani sicer izpostavljajo i nujnost in  čimprejšnjo vzpostavitvi pokrajin, ki bodo omogočale decentralizacijo in bolj enakomeren razvoj vseh območij Slovenije.

Svet MO Velenje je že v začetku leta obravnaval pokrajinsko zakonodajo. V okviru obravnave so že pozvali, da naj se razprava prioritetno nanaša na naloge in zagotovitev primernega financiranja pokrajin. Pokrajina SAŠA v praksi dejansko že živi. Občine tesno sodelujejo, delujejo skupni občinski organi. Upoštevanje volje lokalne skupnosti pa naj bo bistvenega pomena pri oblikovanju pokrajin.

Včerajšnjega posveta so se  poleg županov SAŠA regije udeležili tudi predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca, vodja strokovne skupine za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje dr. Boštjan Brezovnik in Andreja Katič, ki je v imenu župana MO Velenje vodila razpravo. Andreja Katič je poudarila, da je potrebno prioritetno opredeliti naloge pokrajin in način financiranja, da ne bi imeli enakih težav kot pri ustanavljanju občin.

Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca je menil, da je glavni namen oblikovanja pokrajin decentralizacija države in ohranjanje lokalne samouprave. Prenos del sredstev z ministrstev na regionalno raven bi prinesel bolj racionalno porabo sredstev in bolj razpršene investicije po pokrajinah. Kljub priporočilu, da naj vsaka pokrajina šteje vsaj 100 tisoč prebivalcev, se pripravljavci nove pokrajinske zakonodaje zavedajo, da je pri oblikovanju pokrajin potrebno upoštevati tudi druge vidike. Ne želijo pa prevelikih razlik med najmočnejšimi in najšibkejšimi pokrajinami, saj ne bi omogočale enakomernega razvoja posameznih pokrajin.

Vodja strokovne skupine za pripravo predlogov pokrajinske zakonodaje dr. Boštjan Brezovnik je povedal, da je več kot 60 strokovnjakov sodelovalo pri pripravi predlogov. Po njegovem mnenju je potrebno najprej opredeliti teritorialno členitev, pripraviti celovit pregled temeljnih nalog in na podlagi tega tudi financiranje pokrajin.  Nasilno združevanje območij v praksi  se ni nikoli  izkazalo, zato je potrebno upoštevati že obstoječe povezave ter zgodovinske in geografske značilnosti območij. Tam, kjer je medobčinsko sodelovanje dobro razvito, je smiselno, da se te dobre prakse v čim večji meri ohranijo tudi v prihodnje in upoštevajo pri oblikovanju pokrajin. Dovolj kakovostno pripravljena pokrajinska zakonodaja ima velike možnosti, da ji  državni zbor prisluhne argumentaciji  in odobri optimalno rešitev.

Na podlagi do sedaj izražene volje bi lahko oblikovali pokrajine po modelu 13 + 3. Oblikovali bi 13 pokrajin (med njimi tudi samostojni pokrajini SAŠA in Koroška) ter tri velike urbane mestne občine (mesta s posebnim statusom – poleg že predvidenih mestnih občin Ljubljana in Maribor tudi Koper). Vsaka pokrajina bi morala imeli tudi vsakega izmed državnih upravnih sistemov, kar bo stimulativno vplivalo na razvoj gospodarstva. Opozoril je tudi, da se zaradi trenutne centralizacije v Ljubljano vozi 117 tisoč dnevnih migrantov. Kar, po mojem, tudi prinaša druge težave, kljub varljivemu občutku, da tisti ki dnevno  migrirajo v centralizirano Ljubljano  imajo  večji standard. 

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta,  je ob koncu posveta dejal, da pokrajina niso ne gore ne reke, ampak so predvsem ljudje, ki jih ne moreš združevati na matematičnih podlagah. Pri pokrajinski zakonodaji se mora upoštevati volja lokalnih skupnosti. Po njegovem mnenju je največje tveganje to, da pokrajin sploh ne ustanovimo.

Avtor: Vane T. Costa

Mogoče vam bo všeč

Več v:Lokalno