By Video [Pomembno za vse delavce migrante !] Tokrat pogovor z predsednikom Sindikata delavcev Migrantov Slovenije Mariom Fekonjom
Danes smo se na spletnem portalu V Fokusu pogovarjali z predsednikom Sindikata delavcev Migrantov Slovenije Mario Fekonjom. Poglejte si kaj nam je zaupal.
- Točka: Testiranje in prehajanje meje
Ukrep slovenske vlade, ki je začel veljati v tem tednu in s katerim so določili kontrolne točke za prehod meje z Republiko Avstrijo, je povzročil največ preglavic Korošcem. Zaprli so jim namreč vse mejne prehode oz. jim določili delovne čase. Odpirajo se ob 5.00 uri zjutraj, ko bi večina delavcev že morala biti čez mejo ali v službi. No danes se Korošci že vozijo čez prehod Radlje, saj se je z Notranjim ministrstvom uspelo dogovoriti, da, čez sicer zaprt mejni prehod, spuščajo delavce migrante.
Od jutri naprej v Avstriji vstopa v veljavo strožji ukrep pri prestopu meje in sicer bo za prestop meje za delavca migranta potreben negativni test, ki ni starejši od 72 ur. Veljali bodo ako PCR, kakor tudi hitri testi.
Seveda je med delavci migranti razpoloženje slabo, saj jim ukrep nalaga novo obveznost, ki bi sicer bila njihov prosti čas, zdaj pa dodatno čakanje nekje v vrsti med vikendom ali prazniki, v prvi vrsti pa predstavlja veliki problem za tiste, ki delajo 12 ur in se niti časovno ne morejo organizirati, da bi se testirali. Ravno včeraj me je kontaktiralo več ljudi, ki so rekli, da bodo zaradi tega primorani pustiti službo v Avstriji, ker enostavno ne bodo mogli zadovoljiti ta ukrep. Časovno jim ne znese.
2 Točka: Zakon o urejanju trga dela (višja nadomestila za brezposelnost za delavce migrante – očitki Levice)
Včeraj (30.03.2021) je bil v Državnem zboru potrjen predlog Zakona o urejanju trga dela, ki ga je, kot pobudnik vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije s podpisi 5000 volivk in volivcev.
Zakon je bil potrjen s 54 glasovi ZA in 2 PROTI.
Novela zakona čezmejnemu delavcu, ki izgubi delo in je njegova država zadnje zaposlitve bila tuja država, prinaša nadomestilo za brezposelnost v enaki višini, kot pripada državljanu tiste države.
Zakon temelji na Evropski uredbi o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki govori, da se pravice, ki izhajajo iz socialnega področja dajatev, pri prehodu med državami ohranjajo oz. prenašajo.
Tako bo slovenskemu delavcu nadomestilo za brezposelnost v prvih treh mesecih ali prvih 5 mesecev, če je oseba bila zaposlena več kot 12 mesecev, refundirala država njegove zadnje zaposlitve.
Stranka Levica je skozi celotno zakonodajno proceduro, izpostavljala predvsem neskladje s slovenskim sistemom in načelom solidarnosti.
Delavec z neto plačo 1500 eur (kar je nekako najpogostejša cifra), letno iz naslova DDV-ja, v Slovenijo prinese okrog 3200 EUR. V 5 letih je v proračun, tako rekoč iz tujine priteklo 16.000 eur, samo od enega delavca. V proračun, iz naslova DDV. V mesecih brezposelnosti iz tega njegovega prispevka, ki ga je prinesel v slovenski proračun, pokrije 3 mesece nadomestila, kar znaša 1890 EUR manj v proračunu (3×630 EUR neto znesek, ker dajatve od tega spet vzame država.) Ostane približno 14.000 EUR, s katerimi si lahko pokrije 35 maksimalno določenih višin socialnih pomoči. Torej se brezposelni delavec migrant po nastanku brezposelnosti samofinancira 3 leta. Verjemite pa, da delavec, ki je izkusil delo v tujini, tako dolgo ne bo brezposeln.
Samo v 1 letu, delavci migranti v Sloveniji porabijo približno miljardo evrov. To je svež, popolnoma tuji kapital, za katerega Slovenija ne rabi niti s prstom migniti. Denar iz neba, bi rekli. Od te miljarde, DDV predstavlja cca 150 miljonov evrov, kar predstavlja približno 373 tisoč maksimalnih socialnih pomoči oz. 533 tisoč socialnih pomoči, če oseba živi s starši.
Na mesečni ravni iz naslova DDV-ja na ta račun priteče cca 12,5 miljona sredstev v proračun, kar predstavlja 37.000 socialnih pomoči, ki jih financiramo samo delavci migranti. Vsak mesec. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje, je v februarju 2021 bilo prijavljenih 88.000 brezposelnih oseb, tako, da samo delavci migranti s kupovanjem v slovenskih trgovinah financirajo polovico vseh socialnih pomoči.
Delavci migranti mesečno skozi DDV v Slovenijo prinesejo 12,5 miljona, država v proračunu 2021 za štipendije nameni polovico od tega, naši otroci pa do štipendij niso upravičeni.
Delavci migranti letno, neposredno v proračun, samo s tem, ko v slovenskih trgovinah porabljajo svojo plačo, prinesejo 40 miljonov več sredstev, kot jih država dobi iz naslova Davkov na mednarodno trgovino in transakcije, če se že pogovarjamo o mednarodnih relacijah.
Toliko o solidarnosti in kdo koliko komu prispeva.
3. Točka: drugi vloženi predlog zakona – Zakon o dohodnini
Veliko pomembnejši od sprejetega zakona, je pa novela predloga Zakona o dohodnini., ki ga je skupaj s sprejetim zakonom, v zakonodajno proceduro vložila skupina volivk in volivcev s predlagateljem zakona, Sindikatom delavcev migrantov Slovenije.
Gre za popolnoma identičen predlog novele zakona, kot ga je v letu 2018 v zakonodajno proceduro vložila NSi, s podporo SDS. Takrat sta obe stranki bili v opoziciji, zato smo zdaj, ko sta stranki v vladi, ta isti zakon vložili mi.
Seveda smo pričakovali popolno podporo predlogu zakona s strani sedanje vlade, saj gre za iste stranke, ki so v letu 2018, enak predlog zakona polno podpirali in ga v Državnem zboru tudi suvereno tolmačili.
No, še pred pričetkom dejanske obravnave, je vlada za predlog zakona izdala negativno mnenje in ocenila, da predlog Zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo ni primeren.
V Sindikatu delavcev migrantov smo že v oktobru 2020, na sestanku z ministrom Šircljem, predstavili alternativne predloge in jih zaprosili za njihovo stališče, pa odgovora do sedaj še nismo prejeli. Trenutno pripravljamo v dogovoru z NSi in SDS amandmaje k temu zakonu, s čimer bi predlagani zakon nekoliko spremenili.
4. Točka: V pripravi novi Zakon o dohodnini glede ukinitve stroškov v zvezi z delom slovenskim delavcem
V primeru, da novela predloga Zakona o dohodnini, v zakonodajni proceduri pade, bomo poslancem DZ ponudili novelo istega zakona, kjer želimo, da se iz 44.člena odstrani stroške v zvezi z delom, tako, da bodo le ti davčno obravnavani tudi pri domačem delavcu.
Prav tako bomo v sindikatu pričeli zelo veliko promocijsko kampanjo, kjer bomo nagovarjali zaposlene v kritični infrastrukturi (zdravstvo), da nastopijo delo v Avstriji, kjer je povpraševanje po tovrstnem kadru izjemno veliko.
Avtor: Uredništvo
