Vir: Gvo.si
GospodarstvoPolitikaSlovenija

[Pogumno] Ivan Simič: Debirokratizacija gre naprej !!

Spoštovani!

Na spletni strani Dnevnika preberem naslov: Zakon o debirokratizaciji: 10 pogruntavščin Ivana Simiča.

Nato pa v tiskani verziji Dnevnika: Vlada je potrdila predlog zakona o debirokratizaciji. Pripravljavci zakona – strateški svet za debirokratizacijo, ki ga vodi nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič – obljubljajo, da bodo poenostavili življenje državljanov in poslovanje podjetij. Kritiki Simičevega mega zakona medtem, ironično, opozarjajo, da zakon povzroča še večjo pravno nepreglednost, ob tem pa ne navedejo katero.

Nato novinarka Urška Rus zapiše, da zakon pretirano posega v zasebnost in pravno varnost državljanov, ob tem pa tudi ona ne navede, katere določbe posegajo v zasebnost in pravno varnost državljanov.

1. Najprej se dotakne socialne kapice, ob tem pa ne navede, da že imamo socialno kapico, če se ne motim 30 let, in to pri samostojnih podjetnikih posameznikih in družbenikih enoosebnih družb, ki so zavarovani na podlagi 040. Pri njih je plačevanje socialnih prispevkov omejeno na največ 2.481,75 EUR (februar 2021). Zakaj bi potem zaposleni plačevali socialne prispevke v neomejenih zneskih. Trenutna situacija je tudi ustavno sporna, saj eni plačujejo socialne prispevke do omejenega zneska, drugi pa neomejeno.

2. Pri elektronskem vročanju, ki je izključno prostovoljno, o tem ali bo pošiljke prejemal v elektronski predal, odloča vsak posameznik sam. Če želi bo prejemal, če ne želi, ne bo. Navedba odvetnika Blaža Kovačiča Mlinarja, da bi bilo elektronsko vročanje verjetno smiselno le na prostovoljni bazi in za posameznike, ki uporabljajo varne elektronske predale, je smešna, saj gre za prostovoljno odločitev vsakega posameznika. Sploh ob dejstvu, da državljani že 13 let prejemamo informativne izračune dohodnine (so v bistvu odločbe) in odločbe o odmeri NUSZ, z navadno pošto. To je bilo, na moj predlog, uvedeno in prvič izvedeno leta 2008. Te odločbe se samo vržejo v poštni nabiralnih. Ni nobene sledi, ne elektronskega predala, ne elektronskega naslova in ni nobenih težav. Največja težava je v glavah posameznikov. Ko danes poslušam pripombe posameznikov, kakšne težave bodo imeli, če bi pošiljko prejeli kot elektronsko pošto, s tem da bi za odprtje te pošte potrebovali še geslo, katero prejmejo na telefon, ob tem pa že 13 let z navadno pošto prejemajo informativne izračune dohodnine (so v bistvu odločbe), ne vem kaj naj rečem. S takšnimi posamezniki bomo lahko le ugotavljali, kako druge države napredujejo, mi pa pošiljke vročamo s pomočjo pismonoš, kateri je vedno manj. Kdo nam bo pa vročal pošiljke, ko ne bo več pismonoš.

3. V tretji točki novinarka zapiše Izklopi razum, pozabi račun. Gre za predlog, da bi v primeru plačila s kreditno ali drugo kartico kupec sam odločal ali mu trgovec izda račun ali ne. Gre za zadevo, ki je že uvedena v nekaterih državah, tisti, ki več potujete ste to mogoče že opazili. Kot drugo, če je račun plačan s kartico je vse evidentirano v sistemu in v kolikor kupec ne želi vzeti računa, ga ne bo vzel, v kolikor želi pa ga bo. Ne gre za nobeno omejevanje ali prisilo. Glede pripombe Zveze potrošnikov Slovenije je moje mnenje, da so ostali še v prejšnjem stoletju ali pa niso dovolj pozorno prebrali zakona. V čem je razlika, da računa ne vzamem, ali pa ga vzamem in ga ob izhodu vržem v koš za smeti. Pričakovati je, da bodo nekateri trgovci, neodvisno od tega zakona, v primeru plačila z njihovo kartico, račun enostavno posredovali na mobilni telefon kupca. Kolikor vem to možnost omogoča Mercator. Danes živimo v drugem času in je potrebno iskati poenostavitve. Namen akcije Vklopi razum, vzemi račun je, da kupci vzamejo račun in s tem onemogočijo izdajatelju računa, da prodaje ne bi izkazal med prihodki. To pa je smiselno le v primeru plačila z gotovino. V primeru plačila s kartico pa ostane sled in se račun evidentira med prihodki.

4. Enostavnejše kaznovanje – novinarka očitno ni opazila, da teh določb ni v tekstu zakona, katerega je sprejela vlada. Zato ne vem zakaj piše o njej.

5. O smiselnosti povečanja pooblastil državnim sekretarjem, ki bi po novem lahko podpisovali odločbe, naj odločajo tisti, ki odločbe podpisujejo, saj tovrstno podpisovanje pomeni veliko dela. Ta določba pomeni razbremenitev ministrov.

6. Nikakor ne gre za vzporedni uradni list, saj bo ta register vodil in urejal Uradni list.

7. Ukinitev žigov – pri tej novosti nisem zasledil pripomb in očitno gre za dobro pogruntavščino. Čudi me le, da jo niso pogruntali že prej.

8. Pisanje datuma s številkami in ne več z besedo, ko prevzemamo pošiljko. Tudi pri tej novosti nisem zasledil pripomb in očitno gre za dobro pogruntavščino. Čudi me le, da jo niso pogruntali že prej.

9. Krčenje števila predpisov – gre za objavo zakonov, ki ne veljajo več, so pa še zmeraj med evidenco uradnih zakonov. Tako bodo tudi uradno prenehali veljati. Gre za prečiščenje predpisov. Navedba nekdanjega finančnega ministra, da debirokratizacije ni možno doseči z enim mega zakonom in da je takšna debirokratizacija bolj ali manj modni trik, mu odgovarjam, da to niso edine poenostavitve, saj že delamo na novih, ki bodo ravno tako objavljene v zakonu o debirokratizaciji (nadaljevanje). Priznam pa, da v zadnjih tridesetih letih nisem zasledil nobene poenostavitve, ki jo je predlagal ali uvedel nekdanji finančni minister.

10. Ne bi si upal trditi, da je javnost izključena, saj javnost daje svoje pripombe.

Zaključek: vsi želijo in govorijo o poenostavitvah, ko jih začneš uvajati, pa iščejo napake, ne da bi se poglobili v poenostavitve, razmišljali bolj napredno in podobno. Vse vlade do sedaj so imele možnost, da bi to storile, pa tega niso. Le zakaj?

Pozdrav.

mag. Ivan Simič

Vir: https://simic-partnerji.si/davcni-blog.html

Mogoče vam bo všeč