Po nedavnih terorističnih napadih v Moskvi: “Kaj vemo o Tadžikistanu? Kaj se je zgodilo po terorističnem napadu v Moskvi?

Tadžikistan je v središču pozornosti, ker so od tam prišli teroristi, ki so napadli Moskvo.

To je država v Srednji Aziji, ki jo obkrožajo Afganistan, Kitajska, Kirgizistan in Uzbekistan. Znano je po razgibanih gorah, priljubljenih za pohodništvo in plezanje. Gorovje Fan v bližini glavnega mesta Dušanbe ima zasnežene vrhove, ki se dvigajo nad 5000 metrov. Vključuje naravni rezervat Iskanderkulski, pomemben habitat ptic, imenovan po Iskanderkulu, turkiznem jezeru, ki so ga oblikovali ledeniki. Glavno mesto je Dušanbe, uradna jezika sta tadžikistanski in ruski, denarna enota je tadžiški somoni in ima 9,75 milijona prebivalcev. (2021).

9. septembra 1991 se je Tadžikistan ob razpadu Sovjetske zveze razglasil za neodvisno suvereno državo. Po osamosvojitvi se je začela državljanska vojna, ki je trajala od maja 1992 do junija 1997. Od konca vojne sta novo vzpostavljena politična stabilnost in tuja pomoč omogočila gospodarsko rast države. Državo od leta 1994 vodi Emomali Rahmon, ki je na čelu avtoritarnega režima.

Zanimive so slike iz moskovskega letališča Domodedovo izpred dnevi. Slike kažejo prepolno poslopje potnikov ki ne morejo nikamor. Želijo oziroma morajo  domov. Takoj po napadu ozirom nekaj dni po tem,   je Rusija prekinila ali ni želela podaljšati delovne vizume za ogromne množice Tadžikov, ki delajo po celotni Rusiji in jih uporabljajo za najbolj težaška dela. Dan po razkritju imen  storilcev terorističnega dejanja so v Dušenbe, tadžiško prestolnico odpotovali  ruski preiskovalci  z namenom zaslišati družinske člane teroristov. Za ta namen so jih tadžiški varnostni  organi iz različnih koncev Tadžikistana  pripeljali v Dušanbe.

V tem času so ruski preiskovalci za potrebe javnosti dozirale novice s katerimi odvračajo mnenje javnosti od morebitnega  samo-konstrukta  dogodka v Moskvi, ko na dnevni bazi dajejo podatke o storilcih  kot o monstruoznih bitjih,  ki so vse življenje delikventi, posiljevalci in podobno.   Obenem nam ne uide detajl o tem,  da vladarji v teh »osamosvojenih« srednjeazijskih nekdanjih sovjetskih republikah vladajo na enak način kot vsi prejšnji partijski voditelji. Verska podlaga je samo krinka za nadaljevanje avtokratskega načina vladanja in kopičenja bogastva in prenos državnih funkcij na družinske člani na nasledstven način.

Razkroj Rusije pa odznotraj se nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo.

Vane T. Costa