Po končanih parlamentarnih volitvah na Hrvaškem: »Plenković: Milanović ne obstaja več«

Prejšnji teden, sredi tedna so se na Hrvaškem odvijale parlamentarne  volitve. Pričakovanja in napovedi so bila včasih realna včasih pa tudi nerealna, če lahko rečem, na trenutke komična z primesmi tragike. Posebej s strani tamkajšnjih ponosnih naslednikov komunistov, ki danes slišijo na ime SDP. Še bolj smešen, tragičen, komičen in predvsem neumen  je bil tamkajšnji trenutni Predsednik Republike Hrvaške ali drugače vedenjska surovina iz Sinja.  Da to ni zraslo na mojem  zelniku pričajo tudi spodobne besede o nespodobnem  predvolilnem kandidatu hrvaške opozicije  pa »predsednika« vlade, ki se ne bo zgodila.

Predsednik hrvaške tehnične vlade Andrej Plenković je včeraj nekje  dejal, da bo še tretji mandat ostal predsednik izvršne oblasti, Zoranu Milanoviću pa sporočil, da ne obstaja več kot predsednik republike.

Milanović kot predsednik republike ne obstaja več … On to ve, to vedo vsi poznavalci ustavnega prava. Plenković je dejal, da bi moral po tem hudem porazu odstopiti.

Veliko je takšnih,  ki se strinjajo z oceno  da bi morala Milanović in vodja SD Pedja Grbin 17. aprila po porazu na volitvah takoj zapustiti politiko. V koliko se ta dva »modela« spoznata na to oziroma na higieno, predvsem mentalno.

V nekih  normalnih demokracijah, dan po očitnem porazu, blamaži in vedenju  ki si zasluži kritiko in posmeh, ob vseh izrečenih vulgarnosti s strani Milanovića, bi taisti postal zgodovina. Upajmo da,  če hoče morebitni »come back«, bo to naredil kmalu in ne tako izblamiran ostal na funkciji,  ki ob njegovi prisotnosti ne bo imela prav nobene teže in veljave, razen pljuvatorske.

 

Mentalna higiena v politiki

Kako lepo bi bilo da se tovrstna  higienska pravila in opravila naselita v te prostore, tamkajšnje in tukajšnje. Ne pa ob nastopu kakšnega bleferja, kot ga imamo pri nas in kot se je izkazalo tudi na Hrvaškem, da to traja v nedogled oziroma do izteka mandata(pri nas Predsednika Vlade, tam pa predsednika Republike)in  se v vsem tem času tolče in dotolče ugled države in funkcije,  ki jo opravlja na nulo ali preide v kripto-depresijo.

Način reševanja takšnih in podobnih situacij je možen, ob že prej nujni potrebni higieni, z varovalkama,  ki se jima reče odpoklic iz taksativno naštetimi  razlogi za predsednike/predsednico Republike ter  nezaupnici vlade s  pomočjo posvetovalnega referenduma.  Drugače bo hudo za državljane, drago za državo, sramotenje in izničenje ugleda v mednarodnih okvirjih.

Prav zanimivo bo spremljati  kdo bo imel več soli v glavi oziroma racionalnosti v vsakdanjem dojemanju politike in vladanja.

Vane T. Costa