Avtor {Petra Škarja} Virus »TO SE NE SPODOBI «
Virusu so priučena in pridobljena (pomembno: ne naravna) prepričanja, mišljenja, ki so glavni zaviralci uspeha in doseganja pristne sreče pri večini ljudi v Sloveniji. Odstranimo jih.
Na ta virus me je spomnila Andreja: »Virus Slovenije: »To se pa res ne spodobi …. Sama verjetno veš, da se za podjetnico res ne spodobi imeti metuljčkov na avtomobilu, saj te ne bodo jemali resno.« Ja, na svojem črnem avtomobilu imam čudovite bele metuljčke. »Ljudje ne vedo, da si, ne glede na to da si podjetnica, tudi nežna ženska, ki
so ji všeč »punčkaste stvari«. V današnji družbi se tudi ne spodobi, da gre mama dveh otrok enkrat ali dvakrat na mesec s prijateljicami na kavo ali koncert. Drugi namreč ne vedo, da tudi mama, katere dan je večinoma rutinski oziroma približno enak vsakemu drugemu dnevu,
potrebuje sprostitev in malo odraslega pogovora. To ne pomeni, da bo zapustila partnerja ali da zanemarja otroke. Ne spodobi se tudi ob koncih tedna spati malo dlje, saj si označen za lenobo. Nihče pa ne ve, da si do dveh zjutraj skrbel za bolnega otroka ali delal za računalnikom za dodatni zaslužek. Ne spodobi se povedati svojega mnenja, saj ljudje hinavsko pravijo, da cenijo iskrenost …«
Ste opazili, da imamo v življenju ogromno napisanih in še več nenapisanih pravilnikov, kako živeti? Obstaja pravilnik, kako:
– MORA biti napisana knjiga (ne, po teh pravilnikih sodeč ta knjiga ni napisana pravilno – že smeškoti v knjigah so PREPOVEDANI!)
– se MORAMO vesti v različnih okoljih
– se MORAMO oblačiti v različnih okoljih
– MORAMO govoriti v različnih okoljih
– MORAMO napisati prošnjo za delo, dopise, e-sporočila …
– MORAMO predavati, če smo govorniki
– MORAMO sedeti, stati, jesti, piti, hoditi …
– MORAMO vzgajati otroke
– MORAMO biti urejeni, se vesti kot podjetniki, kot zaposleni, kot
študentje …
– MORAMO osvajati moške/ženske
– …
Lahko bi naštevala in naštevala brez konca.
Ena od naravnih stvari, ki nam je dana, je naše življenje. To, da SMO.
Za to ne potrebujemo pravilnikov in navodil. To znamo. Otroci ZNAJO
ŽIVETI. Pozneje postajamo vedno bolj »pametni«, vedno bolj izobraženi, vedno več znanj imamo … In takrat začnemo iskati »navodila za življenje«, ki jih kot »nevedni« otroci nismo potrebovali.
Vse to bi bilo v redu, če ne bi ob tem izgubljali lastne kreativnosti, ustvarjalnosti, edinstvenosti, to je privilegijev, ki so nam bili dani ob rojstvu.
»The more you know, the less you understand.« citat iz knjige TAO TE CHING (Prevod: Več VEŠ, manj RAZUMEŠ.)
Osebno menim, da je seveda nujno potrebno, da imamo neka pravila, da sistemi sploh lahko obstajajo in delujejo.
Vendar naj vas ta pravila ne ohromijo do te mere, da pozabite, kdo ste, kaj čutite, kaj je vaša prava narava. Ne dovolite, da še naprej postajamo sprogramirani klonirani roboti, ki izpolnjujejo ukaze z namenom energijskega polnjenja sistemov in gospodarstva. Škoda
bi bilo tako izjemnih bitij zgolj za to.
Poglejte naokoli, kako delujejo najuspešnejši ljudje s svojega področja. Tisti, ki nekaj delajo DRUGAČE, ne po natančno določenih pravilnikih (v zvezi s katerimi se redko kdo vpraša – kdo je ta pravila sploh določil in s kakšnim namenom).
So res EDINSTVENI. Edinstveni v besedah in dejanjih. Le takšni so zmožni postavljati nove trende, uvajati spremembe. Le takšni vodijo k hitremu napredku.
Če bi vsakič, ko v naših vaseh slišim besede: »… ampak to se pa res ne spodobi …« vrgla kovanec v našo reko Mirno, bi reko že davno zasula.
Ko vam naslednjič kdo reče (ali še bolj pomembno – ko si to rečete sami): »TO SE NE SPODOBI …« in začutite, da vas to prepričanje omejuje na vaši poti, se hitro opomnite: »Ojej, alarm, virus, virus, virus …« in pojdite stran. Ne dovolite, da vas okuži. Če ste okuženi, ga ozdravite, ker vam ne prinaša nič dobrega …
Petra Škarja
5tra je skodrana predavateljica, mlada podjetnica ter avtorica petih knjižnih uspešnic med katerimi je najbolj znano delo Ameriški milijonarji so spregovorili. Njena zadnja knjiga CAMINO – Od suženjstva do svobode je zapis o poti, ki ji je predstavljala osebni prehod. Prehod iz lastnega suženjstva do svobode, suženjstva kot posledice travme iz otroštva, s katerimi posledicami sem se borila vse do sedaj. Pripravljena sem bila iti na konec sveta, da se rešim teh okov, ki so postajali vse težji in težji in pod katerimi bremeni sem klecala spet in spet. In prav to sem storila. Šla na konec sveta (Fisterra) iskati preprosto – lahkotnost in svobodo!
Camino je narava, katere del postaneš. Camino je čas, ki ga imaš, da spoznaš sebe. Camino so ljudje, ki jih srečaš, kjer te vsakdo na svojstven način obogati. Camino je pristnost – narave, življenja, odnosov. Camino je odločitev, da boš v življenju nekaj spremenil. In Camino je še nekaj, kar ni moč opisati, ampak lahko le doživiš.
